Varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek je ostro opozorila na predlagane spremembe zakona o parlamentarni preiskavi, ki jih državni zbor obravnava po skrajšanem postopku. Po oceni Varuha predlog bistveno zmanjšuje procesno in ustavnopravno varstvo posameznikov ter neodvisnih institucij, hkrati pa odpira resna vprašanja skladnosti z ustavo.
Na Varuhu poudarjajo, da gre za še en primer problematičnega spreminjanja zakonodaje po hitrih postopkih, brez dovolj široke strokovne in javne razprave.
“Gre za slabo zakonodajno prakso, ki zahteva nato številne popravke in spremembe, ker premalo temelji na poglobljenem razmisleku in strokovnih analizah,” opozarja varuhinja. Dodaja, da takšen pristop “slabi delovanje pravne države” in zmanjšuje demokratičnost zakonodajnega postopka.
Varuh: Skrajšani postopek ni primeren
Posebno zaskrbljenost pri Varuhu vzbuja dejstvo, da se novela obravnava po skrajšanem postopku, čeprav posega v pravice posameznikov in pristojnosti neodvisnih institucij.
“Ker predlog zakona med drugim posega v pristojnosti Varuha človekovih pravic in drugih neodvisnih institucij, pa tudi v pravice potencialno prizadetih fizičnih ali pravnih oseb, Varuh ocenjuje, da skrajšani postopek ni primeren,” so zapisali.
Po njihovem mnenju bi morale biti spremembe, ki posegajo v ustavnopravna vprašanja in sodno varstvo, predmet rednega zakonodajnega postopka z vključeno strokovno javnostjo.
V središču kritik je predvsem predlagana sprememba 1.a člena zakona o parlamentarni preiskavi, ki bi močno zožila krog subjektov, ki lahko zahtevajo ustavnosodno presojo odreditve parlamentarne preiskave.
Po novem bi to možnost ohranila le še Sodni svet in generalni državni tožilec, in sicer izključno zaradi varovanja neodvisnosti sodstva oziroma tožilstva.
Brez pravnega sredstva za preiskovance
Varuh opozarja, da novela iz sistema praktično odstranjuje pravno varstvo za preiskovance in druge prizadete osebe.
Med upravičenimi predlagatelji za ustavno presojo po predlogu ne bi bilo več tretjine poslancev, Banke Slovenije, Računskega sodišča, lokalnih skupnosti, Varuha človekovih pravic niti fizičnih in pravnih oseb, ki jih parlamentarna preiskava neposredno zadeva.
“Predlog zakona torej možnost ustavnosodne presoje omejuje zgolj na Sodni svet in generalnega državnega tožilca,” opozarja Varuh.
Pri tem zavračajo argument predlagateljev, da naj bi takšno rešitev narekovala dosedanja praksa ustavnega sodišča.
“Sklicevanje predlagateljev novele na dosedanjo ustavnosodno presojo ni prepričljivo,” poudarjajo na Varuhu. Po njihovem imajo podobno kot sodstvo in tožilstvo tudi druge neodvisne institucije “ustavnopravno utemeljen interes za varovanje standardov svoje neodvisnosti”.
Opozarjajo tudi na vprašanje ustavnosti
Varuh posebej opozarja, da predlog zmanjšuje možnost preverjanja, ali parlamentarna preiskava sploh zadeva vprašanje javnega pomena, kar zahteva ustava.
“Parlamentarna preiskava, ki ni v zadevi javnega pomena, ne more biti skladna z ustavo,” poudarjajo.
Po njihovem predlagana ureditev takšnega preverjanja pred začetkom preiskave sploh več ne omogoča.
Dodatne pomisleke vzbuja tudi predlagani 15.a člen, ki sicer uvaja možnost upravnega spora zaradi kršitev človekovih pravic med izvajanjem parlamentarne preiskave, vendar šele po zaključku postopka.
“O učinkovitosti ne moremo govoriti, ker preiskovanec ne bi imel pravnega sredstva ob uvedbi ali med samim potekom parlamentarne preiskave, temveč šele po njenem zaključku,” opozarja Varuh.
Na instituciji poudarjajo, da parlamentarne preiskave pogosto trajajo do konca mandata državnega zbora, končna poročila pa velikokrat sploh niso sprejeta.
“Če Državni zbor poročila ne bi sprejel, bi preiskovanec ostal brez sodnega varstva,” opozarjajo.
Varuh: Predlog lahko znižuje standard pravne države
Varuhinja opozarja še na dodatno tveganje, da bi o dostopu do sodnega varstva posredno odločala sama parlamentarna komisija.
Status preiskovanca namreč po zakonu določa komisija državnega zbora, zoper takšno odločitev pa ni predvideno pravno sredstvo.
“Posledično bi lahko preiskovalna komisija z odločitvijo, da določeni osebi ne prizna položaja preiskovanca, tej osebi omejila dostop do sodnega varstva,” opozarja Varuh.
Ob tem so spomnili tudi na opozorila Evropske komisije, ki je v poročilih o stanju pravne države v Sloveniji večkrat izpostavila pomen spoštovanja načel vladavine prava pri parlamentarni preiskavi.
Varuh zato državni zbor poziva, naj predlog zakona umakne iz skrajšanega postopka in omogoči širšo demokratično razpravo.
“Vsaj navedeni določbi vzbujata resne pomisleke o njuni skladnosti z Ustavo Republike Slovenije,” opozarja Varuh človekovih pravic.
