Marsovski vetrovi imajo lahko bistveno večjo vlogo pri oblikovanju površja rdečega planeta, kot bi morda pričakovali. To potrjujejo nova opazovanja sonde Mars Express Evropske vesoljske agencije (ESA), ki so razkrila obsežne vzorce erozije v bližini Marsovega ekvatorja, kjer veter skupaj s peskom deluje kot nekakšen kozmični peskalnik.
Na posnetkih so jasno vidne podolgovate strukture, znane kot jardangi – grebeni, gomile ali stebri, ki nastanejo, ko veter postopoma odnaša mehkejše kamnine, medtem ko trdnejši deli ostanejo. Na Marsu so takšne oblike razmeroma pogoste in veljajo za neposreden dokaz dolgotrajnega delovanja močnih vetrov, obremenjenih s peskom. Ti vetrovi dvigujejo drobna zrna, jih potiskajo ob površje in z njihovo pomočjo izdolbejo žlebove, ki se lahko raztezajo tudi več deset kilometrov.
Na ESA pojasnjujejo, da se pesek najprej zažre v šibkejše plasti sedimentnih kamnin in izkoristi obstoječe razpoke. Medtem ko okoliški material postopno izgine, ostanejo značilni, podolgovati grebeni, ki danes tvorijo izrazito in na trenutke skoraj skulpturalno pokrajino.
Grebeni, usmerjeni v veter
Na glavni sliki, ki pokriva območje, primerljivo z velikostjo Belgije, so jardangi skoraj vsi nagnjeni v isto smer. To jasno kaže na prevladujočo smer vetra, ki v tem delu Marsa piha z jugovzhoda proti severozahodu. Strukture se rahlo ukrivljajo in sledijo dolgoročnemu vplivu zračnih tokov.
Opazovano območje leži na severnem robu gorovja Eumenides Dorsum, ki se razteza proti zahodu in je del obsežne, zelo prašne formacije Medusae Fossae. To območje se nahaja v bližini vulkanskega območja Tharsis, enega najbolj izrazitih geoloških elementov na Marsu. Mars Express je to gorovje že v preteklosti večkrat opazoval, nova slika pa ga umešča v širši kontekst okoliške pokrajine.
Stik treh naravnih sil
Na posnetkih niso vidni le jardangi, temveč tudi drugi geološki procesi, ki se na tem območju prepletajo. Levo od velikega kraterja na desni strani slike se srečajo kar tri različne sile, ki so sooblikovale površje.
Prva je udarni krater, ki deluje razmeroma mlad. Obkroža ga valovita plast izmeta, materiala, ki je bil ob trku izvržen naokrog in se razporedil v značilne vzorce. Druga, bolj subtilna značilnost, je tako imenovani ploščati tok lave, ki je viden tik ob in pod glavno maso jardangov. Po videzu nekoliko spominja na ledene plošče na Zemlji.
Na ESA pojasnjujejo, da je takšna struktura nastala, ko se je starodavna lava premikala po površju, medtem ko se je njen zgornji sloj že strdil v skorjo. Lava je še naprej tekla pod njo, razbijala trdo površino na kose in jih premikala kot nekakšne strjene „splave“ lave. Zanimivo je, da naj bi se jardangi oblikovali prav na vrhu tega ploščatega toka, kar kaže na to, da so razmeroma mlade strukture in da erozija na Marsu še vedno aktivno poteka.
Več kot dve desetletji opazovanj
Posnetke je zajela visokoločljivostna stereo kamera (HRSC), eden od osmih znanstvenih instrumentov na krovu orbiterja Mars Express. Kamera omogoča zajem površja v visoki ločljivosti, barvah in treh dimenzijah, kar raziskovalcem daje izjemno podroben vpogled v marsovsko geologijo.
Mars Express že od izstrelitve leta 2003 neprekinjeno preučuje Mars. V več kot dveh desetletjih delovanja je orbiter prispeval k bistvenemu napredku v razumevanju zgodovine planeta, njegovega površja in procesov, ki ga še danes oblikujejo. Na ESA poudarjajo, da prav takšni posnetki, ki združujejo dolgotrajna opazovanja z visoko ločljivostjo, omogočajo razkrivanje podrobnosti, ki bi sicer ostale neopažene, ter postopno sestavljajo celovito sliko razvoja našega planetarnega soseda.
