Nedavni vetrolom je v slovenskih gozdovih poškodoval najmanj 200.000 kubičnih metrov lesne mase, na podlagi doslej zbranih podatkov ocenjuje Zavod za gozdove Slovenije. Kot poroča STA, lahko lastniki gozdov sanacijo začnejo že pred izdajo odločbe, vendar morajo o tem obvestiti revirnega gozdarja.
Direktor zavoda Gregor Danev je izpostavil, da je škoda razpršena po več delih države. „Največ škode beležimo na gozdno gospodarskih območjih Bled in Kranj, pa tudi na Pohorju, v delu jugovzhodne Slovenije ter ponekod v vzhodnem delu države.“
Največ škode na severozahodu
Na severozahodu države skupna škoda presega 100.000 kubičnih metrov. Najhuje je na območjih pod gorami med Tržičem in Cerkljami na Gorenjskem ter na Pokljuki in Jelovici.
V vzhodnem in severovzhodnem delu Slovenije, na območjih Maribora, Celja, Slovenj Gradca in Murske Sobote, trenutno ocenjujejo dodatnih 50.000 kubičnih metrov poškodovanega lesa.
Na jugovzhodu, zlasti na območju Novega mesta in Brežic, je škodo povzročil tudi snegolom, predvsem v višjih legah.
Na območjih Postojne, Kočevja in Krasa večjih poškodb za zdaj niso zaznali, vendar so nekateri višje ležeči predeli zaradi snega še vedno nedostopni, zato se lahko končna ocena še spremeni.
Razpršena škoda otežuje sanacijo
Poškodbe so večinoma razpršene. Gre predvsem za posamezna podrta ali polomljena drevesa ter manjše skupine dreves, redkeje za večje strnjene površine.
Takšna razpršenost ima sicer manjši neposredni vpliv na gozd kot celoto, vendar pa bistveno otežuje sanacijo, saj bo treba pregledati skoraj vsak gozd posebej.
Zavod opozarja, da v kratkem času ne more pregledati vseh prizadetih območij, zato poziva lastnike, naj svoje gozdove pregledajo tudi sami.
Smreke je treba odstraniti do konca maja
Zaradi nevarnosti namnožitve podlubnikov je treba poškodovane smreke iz gozda odstraniti čim prej.
Posek in izvoz iglavcev, zlasti smreke, je treba zaključiti do konca maja, v višjih in hladnejših legah pa teden ali dva pozneje.
Lastnikom svetujejo, naj najprej odstranijo podrto drevje z gozdnih cest in pomembnejših vlak, da bo dostop do poškodovanih območij sploh mogoč.
Delo v gozdu je nevarno
Zavod opozarja, da je delo v poškodovanih gozdovih izjemno nevarno. „Varnost mora biti vedno na prvem mestu,“ poudarja Danev in dodaja, da naj se lastniki sanacije lotevajo premišljeno ter po potrebi s pomočjo usposobljenih izvajalcev.
Obiskovalcem gozdov svetujejo, naj se poškodovanim območjem izogibajo, saj v krošnjah ostaja veliko obviselih vej in poškodovanih dreves, ki lahko povzročijo resne poškodbe.
