Vlada je na seji v okviru obiska Osrednjeslovenske regije v Mestni občini Ljubljana sprejela uredbo, ki ureja uporabo plovil na motorni pogon na reki Ljubljanici. Na Ministrstvu za naravne vire in prostor poudarjajo, da gre za ukrep, s katerim želijo izboljšati povezljivost mesta z zaledjem ter spodbuditi razvoj trajnostnih oblik mobilnosti.
Minister za naravne vire in prostor Jože Novak je ob tem skupaj z ljubljanskim podžupanom in predstavniki Direkcije RS za vode odprl tudi protipoplavno ureditev Malega Grabna. Na ministrstvu izpostavljajo, da projekt predstavlja pomemben korak pri zaščiti jugozahodnega dela prestolnice pred poplavami.
„Gre za izjemno pomembno pridobitev, saj bo skoraj 18 tisoč ljudi in tri tisoč stavb v jugozahodnem delu Ljubljane po več desetletjih zdaj končno varnih pred poplavami,“ je ob odprtju poudaril minister Novak.
Na ministrstvu navajajo, da nova uredba ne širi plovbe na nova območja, temveč določa razširitev plovne poti na relaciji med Vrhniko in Vevčami. S tem želijo Ljubljanico vključiti v širši prometni in turistični prostor ter jo tesneje povezati tudi s Krajinskim parkom Ljubljansko barje.
Na ministrstvu izpostavljajo, da uredba uvaja tudi spremembe pri tehničnih omejitvah plovil. „V uredbi smo poenotili maksimalno dolžino čolnov – do 15 metrov. Največja dovoljena efektivna moč motorja je 55 kW, največja dovoljena hitrost plovbe pa 8 kilometrov na uro,“ je pojasnil Novak. Dodal je, da bodo morali lastniki plovila prilagoditi novim pravilom najpozneje do 31. maja 2027.
Po navedbah ministrstva bodo postajališča določena v pristojnosti Mestne občine Ljubljana. Na ministrstvu poudarjajo tudi načrt, da bi bil vodni promet povezan z obstoječim sistemom javnega potniškega prometa, kar pomeni možnost plačevanja z mestno kartico Urbana.
„Z razvojem vodnega prometa kot alternative cestnemu prometu krepimo trajnostne oblike mobilnosti in dolgoročno zmanjšujemo prometne obremenitve mesta,“ poudarjajo na ministrstvu.
Prenova Bloudkovega parka v Tivoliju
Minister si je med obiskom Ljubljane ogledal tudi prenovo Bloudkovega parka v Tivoliju, ki jo ministrstvo sofinancira iz evropskih kohezijskih sredstev. Na ministrstvu navajajo, da je za projekt namenjenih več kot 800 tisoč evrov.
Prenova vključuje obnovo igralnega prostora, izboljšanje infrastrukture poti ter zasaditev novih dreves in grmovnic. Po podatkih ministrstva bo približno 10.000 prebivalcev z ureditvijo dobilo okoli 1,20 hektarja nove ali izboljšane zelene infrastrukture.
Več kot 100 milijonov evrov za projekte v Ljubljani
Na ministrstvu opozarjajo, da v Mestni občini Ljubljana trenutno sofinancirajo devet projektov. Skupna vrednost evropskih sredstev, zagotovljenih iz različnih mehanizmov, med drugim iz kohezijskih sredstev in Načrta za okrevanje in odpornost, presega 103 milijone evrov.
Med projekti, ki jih ministrstvo sofinancira v prestolnici, so prenova Bloudkovega parka, kopališče Vevče, gradnja športnega parka Savsko naselje ter ureditev mokrotnega gozda in bajerja Podutik. Po navedbah ministrstva bodo s pomočjo evropskih sredstev v Ljubljani zgradili tudi 98 kilometrov kanalizacijskega omrežja in 3,5 kilometra vodovodnega omrežja.
Na ministrstvu dodajajo, da so občine osrednjeslovenske regije iz različnih evropskih mehanizmov prejele 158 milijonov evrov za projekte kanalizacij, vodovodov, zelene infrastrukture in ukrepe za izboljšanje biotske raznovrstnosti.
Mestna občina Ljubljana je prejela tudi skoraj 1,5 milijona evrov za obnovo infrastrukture po naravnih nesrečah leta 2023. Na ministrstvu še navajajo, da je bilo v osrednjeslovenski regiji za vzdrževanje, sanacije in investicije na vodotokih doslej namenjenih 223 milijonov evrov, letos pa je predvidenih še dodatnih 50 milijonov evrov.
