Madžarski premier Viktor Orbán je voditeljem Evropske unije poslal pismo, v katerem poziva k začasni ustavitvi sankcij na uvoz ruske energije. Kot razlog je navedel hitro rast cen energentov v Evropi, ki bi lahko po njegovem mnenju dodatno obremenila gospodarstvo in potrošnike.
Orbán je sporočil, da je o tem pisal predsedniku Evropskega sveta Antoniu Costi in predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen. V objavi na družbenih omrežjih je poudaril, da so razmere na energetskih trgih vse bolj napete.
Madžarski premier meni, da kombinacija geopolitičnih kriz in omejitev pri dobavi energentov povzroča občutno rast cen nafte in plina.
„Ukrajinska naftna blokada in vojna na Bližnjem vzhodu povzročata strmo zvišanje cen nafte. Evropa mora ukrepati,“ je zapisal Orbán.
Cene nafte so v zadnjih dneh prvič po avgustu 2022 presegle mejo 100 dolarjev za sod. Hkrati so se močno zvišale tudi cene zemeljskega plina, kar povečuje tveganje za širši dvig cen energentov in potrošniških izdelkov v Evropi.
Podrobnosti Orbánovega pisma za zdaj niso javno znane, prav tako Evropska komisija na njegov poziv še ni podala uradnega odziva.
Sankcije proti ruski energiji
Evropska unija je sankcije na uvoz ruske nafte uvedla leta 2022 po začetku ruske invazije na Ukrajino. Namen ukrepa je bil zmanjšati energetsko odvisnost EU od Rusije ter omejiti prihodke Moskve iz izvoza energentov.
Madžarska in Slovaška sta bili pri tem ukrepu delno izvzeti, saj še naprej uvažata določene količine ruske nafte prek naftovoda Družba, ki poteka čez Ukrajino.
Dobava prek tega sistema pa je bila konec januarja prekinjena, potem ko je bil cevovod poškodovan v napadu brezpilotnega letala. Od takrat infrastruktura še ni bila v celoti obnovljena.
Kot poroča Euronews, trenutne sankcije EU veljajo predvsem za rusko nafto, medtem ko naj bi bile omejitve za ruski utekočinjeni zemeljski plin uvedene šele proti koncu letošnjega leta.
Podpora iz Slovaške
Orbánovo stališče je podprl tudi slovaški premier Robert Fico, ki je opozoril na nevarnost dodatnega zaostrovanja razmer na energetskih trgih.
Fico je kot pomemben dejavnik rasti cen energentov izpostavil tudi vojaške napade ZDA in Izraela na Iran ter širše napetosti na Bližnjem vzhodu.
Po njegovih besedah se ljudje vse bolj bojijo nenadzorovanega dviga cen energije in morebitnega pomanjkanja nafte ali plina.
Evropska unija je sicer sprejela strategijo, po kateri naj bi do leta 2027 postopoma opustila uvoz vseh ruskih fosilnih goriv. Odločitev je bila sprejeta s kvalificirano večino držav članic, kljub nasprotovanju Madžarske in Slovaške.
Obe državi sta proti odločitvi sprožili pravne postopke, s katerimi želita doseči razveljavitev ali spremembo sprejete politike.
Orbánov poziv tako odpira novo razpravo o energetski politiki Evropske unije v času, ko se Evropa sooča z visokimi cenami energentov in negotovimi razmerami na svetovnih energetskih trgih.
