Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je voditelje držav članic pozvala k oblikovanju dogovora o financiranju ukrajinskih potreb za leti 2026 in 2027. V pismu, ki ga je prejelo 27 evropskih voditeljev, opozarja na skupno oceno vojaških in finančnih potreb v višini 135,7 milijarde evrov. Ti podatki temeljijo na ocenah Mednarodnega denarnega sklada in ukrajinskih oblasti.
Von der Leyen poudarja, da Evropska unija ne sme obstati v politični blokadi. Po njenem mnenju si Evropa „ne more privoščiti paralize“ in mora na decembrskem Evropskem svetu doseči jasen dogovor o načinu financiranja Ukrajine. Kot izhaja iz pisma, ki ga povzema Euronews, naj bi bila odločitev nujna, saj se brez zagotovljene pomoči pojavlja nevarnost prekinitve dobav v začetku leta 2026.
V dokumentu predsednica komisije predstavi tri možne poti, ki bi zagotovile trajno podporo Kijevu v času vojne in ekonomskih izzivov. Prva možnost so prostovoljni dvostranski prispevki držav članic, ki bi bili izplačani kot nepovratna sredstva. Po oceni von der Leyen bi morali ti prispevki v prihodnjih dveh letih doseči najmanj 90 milijard evrov.
Druga možnost je izdaja skupnega evropskega dolga. Članice bi morale zagotoviti pravno zavezujoča jamstva za izposojo ter prevzeti odgovornost za odplačila glede na gospodarsko težo. Evropska komisija ob tem opozarja na obdobje okrepljenih izposoj in večjih stroškov financiranja.
Kot tretja možnost je predlagano t. i. odškodninsko posojilo, ki bi bilo vezano na imobilizirana sredstva ruske centralne banke v EU. Pomoč bi povrnila Moskva šele v primeru dogovora o povojnih reparacijah. Ta mehanizem po navedbah komisije ne bi zahteval novih proračunskih obremenitev držav članic ali dodatne zadolžitve na ravni EU.
Belgija v središču pravnih dilem
Posebna pozornost je usmerjena v Belgijo, kjer je registriran Euroclear – institucija, ki hrani večino zamrznjenih sredstev Rusije v vrednosti približno 185 milijard evrov. Belgijska vlada zahteva najvišjo pravno varnost pri morebitni uporabi teh sredstev, tudi zaradi možnosti ruskih tožb na podlagi mednarodnih sporazumov.
Von der Leyen predlaga, da Belgija razmisli o odstopu od stare dvostranske pogodbe, ki Moskvi omogoča sprožitev arbitražnih postopkov. Opozarja tudi na potrebo po spremembi pravil o soglasju pri podaljševanju sankcij, saj Madžarska nasprotuje reformam, ki bi omogočile bolj stabilno zadržanje omejitvenih ukrepov proti Rusiji.
V pismu je navedeno, da se tri predlagane možnosti med seboj ne izključujejo in bi jih bilo mogoče uporabljati zaporedno ali vzporedno. Če bi se politična razprava o odškodninskem posojilu zavlekla, bi se lahko kot vmesna rešitev uporabila prva ali druga možnost. V dokumentu se kot rok za dogovor navaja decembrski vrh EU v Bruslju, kjer bodo voditelji razpravljali o nadaljnjih korakih evropske podpore Ukrajini.
Foto: Wikimedia/EU parlament
