Wall Street zdrsnil v rdeče

Na Wall Streetu so vlagatelji v četrtek množično zmanjševali izpostavljenost tveganju, pri čemer so se razprodaje hitro razširile tudi na druge svetovne borze. V Aziji je južnokorejski indeks Kospi izgubil 3,9 odstotka in zdrsnil z rekordnih ravni, potem ko so se delnice Samsunga pocenile za 6 odstotkov, le dva dni po izrazitem skoku. Tudi v Evropi je prevladovalo negativno razpoloženje: londonski FTSE 100 je padel za 0,9 odstotka, pariški CAC 40 za 0,7 odstotka, frankfurtski DAX pa za 0,9 odstotka, potem ko so centralne banke obrestne mere pustile nespremenjene.

Ameriški delniški trgi so se temu trendu pridružili z opaznimi izgubami. Indeks S&P 500 je zdrsnil za 1,2 odstotka in se približal šesti izgubi v sedmih trgovalnih dneh po nedavno doseženem rekordu. Industrijski indeks Dow Jones je izgubil 606 točk oziroma 1,2 odstotka, tehnološki Nasdaq pa 1,5 odstotka.

Pomemben del negotovosti je izviral iz novih podatkov z ameriškega trga dela. Število vlog za nadomestilo za brezposelnost se je v zadnjem tednu povečalo bolj od pričakovanj ekonomistov, kar je sprožilo ugibanja o morebitnem pospeševanju odpuščanj. Čeprav nekateri analitiki opozarjajo, da bi lahko šlo za kratkoročni statistični odklon, so vlagatelje bolj zaskrbeli dolgoročnejši kazalniki.

Po podatkih podjetja Challenger, Gray & Christmas so ameriški delodajalci prejšnji mesec napovedali 108.435 odpuščanj, kar predstavlja najvišjo mesečno številko od oktobra in najslabši januarski rezultat po letu 2009. Ločeno poročilo ameriške vlade je pokazalo, da je bilo decembra razpisanih manj prostih delovnih mest kot mesec in leto prej, kar je najnižja raven v več kot petih letih.

Takšno ohlajanje trga dela je okrepilo pričakovanja, da bi lahko ameriška centralna banka v prihodnje razmislila o znižanju obrestnih mer, tudi ob tveganju ponovnih inflacijskih pritiskov. Donosnosti ameriških državnih obveznic so se zato znižale po celotni krivulji. Donosnost 10-letnih obveznic je padla s 4,29 odstotka na 4,21 odstotka.

Alphabet kot sprožilec razprodaj

Razpoloženje na delniških trgih je dodatno poslabšal močan padec delnic Alphabeta, Googlove matične družbe, ki so izgubile 4,3 odstotka in imele največjo utež pri padcu indeksov. Do razprodaje ni prišlo zaradi slabših poslovnih rezultatov – podjetje je v zadnjem četrtletju preseglo pričakovanja glede dobička – temveč zaradi napovedi močnega povečanja naložb.

Alphabet je namreč sporočil, da bi se lahko njegova letošnja poraba za opremo in druge kapitalske izdatke približala 180 milijardam dolarjev oziroma okoli 152 milijardam evrov. To je precej več od ocen analitikov, ki so pričakovali manj kot 119 milijard dolarjev, poroča Euronews.

Kljub splošnemu umiku kapitala so se nekatere delnice gibale v nasprotni smeri. Proizvajalec čipov Broadcom je pridobil 3,7 odstotka, saj vlagatelji stavijo, da bo podjetje imelo koristi od nadaljnje rasti naložb v umetno inteligenco.

Največji dobiček v indeksu S&P 500 je doseglo podjetje McKesson, katerega delnice so poskočile za 16,8 odstotka po objavi boljših rezultatov od pričakovanj in zvišanju napovedi dobička za tekoče poslovno leto. Povsem drugačna je bila reakcija pri Estée Lauderju: čeprav je podjetje preseglo pričakovanja Wall Streeta, je opozorilo, da bi lahko neugodni carinski učinki letos izbrisali približno 100 milijonov dolarjev oziroma 84,5 milijona evrov dobička, kar je delnice potisnilo navzdol za 21,2 odstotka.