Po srečanju v Bruslju med predstavniki ZDA in Evropske unije je ameriški minister za trgovino Howard Lutnick nakazal možnost znižanja carin na evropsko jeklo in aluminij. Ob tem je poudaril, da bi Washington tak korak sprejel le, če bi EU pristala na omilitve pri izvrševanju digitalnih pravil, ki veljajo za velika tehnološka podjetja na enotnem trgu.
Lutnick, ki velja za tesnega sodelavca predsednika Donalda Trumpa in je poleti v njegovem imenu sodeloval pri pogajanjih o sporazumu z EU, je novinarjem povedal, da bi morala Evropa ponovno razmisliti o načinu uporabe svojih vodilnih digitalnih predpisov. Po njegovih besedah ne gre za odpravo pravil, temveč za to, da bi njihovo izvajanje za ameriška podjetja postalo „bolj uravnoteženo“.
Bruselj si medtem prizadeva za omilitev petdesetodstotnih dajatev, uvedenih junija, ko je ameriška administracija zaostrila pogoje za uvoz evropskega jekla in aluminija. Euronews poroča, da si ZDA želijo širšega dogovora, v okviru katerega bi EU „odpravila določene elemente digitalne ureditve ali našla pristop, ki bi bil sprejemljiv tudi za ameriško stran“.
„Ko bomo na tej točki, se bomo lahko pogovarjali tudi o nadaljnjih korakih glede jekla in aluminija,“ je dejal Lutnick.
V Bruslju sta se Lutnick in ameriški trgovinski predstavnik Jamieson Greer sestala z ministri za trgovino držav članic ter podpredsednikom Evropske komisije Marošem Šefčovičem. Po navedbah evropskih virov je šlo za „odprto in neposredno“ razpravo o izvajanju poletnega trgovinskega sporazuma, v katerem so ZDA zvišale svoje carine, EU pa se je zavezala k postopnemu znižanju dajatev za večino ameriških industrijskih izdelkov.
Kljub sklenjenemu sporazumu ostajajo ameriške dajatve na jeklo in aluminij iz EU bistveno višje, petdesetodstotne, kar je po oceni Bruslja dodatna obremenitev evropskih izvoznikov.
Trdni evropski odzivi na digitalne zahteve
Ameriška pogajalca sta se sestala tudi z evropsko komisarko za tehnologijo Henno Virkkunen. Ta je v izjavi poudarila pomen Zakona o digitalnih trgih (DMA) in Zakona o digitalnih storitvah (DSA), dveh ključnih zakonov, ki urejata delovanje velikih tehnoloških platform v EU. Iz njenih besed izhaja, da Komisija digitalnih pravil ne namerava popuščati.
Maroš Šefčovič je ob tem pojasnil, da EU pri svojih digitalnih pravilih ne uvaja razlik med podjetji na podlagi njihovega porekla. „Pravila so enaka za vse, ki delujejo na enotnem trgu,“ je dejal. Dodal je, da EU od ZDA pričakuje tudi več jasnosti glede njihove zakonodaje, saj po evropskih ocenah ameriški očitki o diskriminaciji nimajo podlage.
Greer je bil v ocenah ostrejši. Po njegovem so postopki nadzora v EU „včasih precej agresivni“, cilj Washingtona pa je zagotoviti, da tuje regulacije ne bi vplivale na globalne prihodke ameriških tehnoloških podjetij.
Evropska komisija je nedavno začela preiskave zoper Amazon in Microsoft v okviru DMA, pri Googlu pa je zaradi kršitev pravil že izrekla kazen v višini 2,95 milijarde evrov. Bruselj poudarja, da je cilj pravil preprečiti zlorabo prevladujočega položaja in ohraniti pošteno konkurenco na digitalnem trgu.
Foto: Pixabay
