Eksplozija supernove, zaznane v povezavi z izbruhom gama žarkov GRB 250314A, odpira redko okno v zgodnje vesolje. Dogodek se je zgodil, ko je bilo vesolje staro približno 730 milijonov let, torej globoko v obdobju reionizacije, ko so se prve zvezde in galaksije šele začele uveljavljati kot glavni arhitekti kozmične strukture. Raziskava, pri kateri sodelujejo znanstveniki z University College Dublin, pojasnjuje, da gre za enega najbolj oddaljenih neposredno potrjenih primerov supernove, povezane z dolgotrajnim izbruhom gama žarkov.
Dogodek je bil sprva opažen kot izjemno svetel izbruh visokoenergijskega sevanja, ki ga je 14. marca 2025 zaznal večpasovni vesoljski monitor SVOM. Kasnejša opazovanja z Zelo velikim teleskopom Evropskega južnega observatorija so potrdila izjemno razdaljo izvora, s čimer se je GRB 250314A uvrstil med najzgodnejše znane tovrstne pojave.
Prelomni del raziskave je prinesel vesoljski teleskop James Webb. Kot poudarja University College Dublin, so ciljno usmerjena opazovanja z Webbovo kamero NIRCam približno 110 dni po izbruhu omogočila ločevanje svetlobe supernove od šibke galaksije gostiteljice v ozadju. To je izjemno zahtevna naloga, saj so tako oddaljeni objekti običajno zabrisani v skupni svetlobni signal.
Prav ta ločitev je znanstvenikom omogočila neposreden dokaz, da je bil izbruh gama žarkov posledica smrti masivne zvezde. University College Dublin poroča, da gre za enega redkih primerov, ko je supernova v tako zgodnjem obdobju vesolja opažena neposredno in ne zgolj posredno prek visokoenergijskega sevanja.
Presenetljiva podobnost z bližnjim vesoljem
Analiza podatkov je razkrila še eno nepričakovano dejstvo. Oddaljena supernova po svetlosti in spektralnih značilnostih zelo spominja na prototip SN 1998bw, znano supernovo, povezano z izbruhom gama žarkov v lokalnem vesolju. University College Dublin izpostavlja, da ta podobnost nakazuje presenetljivo kontinuiteto v načinu, kako masivne zvezde umirajo, kljub bistveno drugačnim fizikalnim razmeram v zgodnjem vesolju, kjer je bila kovinskost okolja občutno nižja.
Modeli, ki temeljijo na populaciji lokalno opaženih supernov, povezanih z GRB, so se po navedbah raziskovalcev presenetljivo dobro ujemali z dejanskimi opazovanji. To je omogočilo zanesljive napovedi o pričakovani emisiji in potrdilo, da dogodek ni sodil med še bolj ekstremne pojave, kot so superluminozne supernove.
Ugotovitve postavljajo pod vprašaj dolgo razširjeno domnevo, da bi zvezde v zgodnjem vesolju zaradi izjemno nizke kovinskosti morale proizvajati bistveno drugačne, morda svetlejše ali bolj energijske eksplozije. University College Dublin poudarja, da opažena uniformnost kaže na to, da so ključni mehanizmi zvezdne evolucije presenetljivo stabilni skozi kozmični čas.
Raziskovalna skupina načrtuje nadaljnja opazovanja z Jamesom Webbom v naslednjem letu ali dveh. Do takrat naj bi svetloba supernove dodatno zbledela, kar bo omogočilo natančnejšo analizo šibke galaksije gostiteljice in jasnejšo razmejitev njenega prispevka k opaženemu signalu.
