Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je v novem poročilu opozorila, da se evropski zdravstveni sistemi vse bolj zanašajo na tuje zdravnike in medicinske sestre. Po njihovih napovedih bi se lahko do leta 2030 evropska regija, ki obsega 53 držav v Evropi in Srednji Aziji, soočila s pomanjkanjem približno 950.000 zdravstvenih delavcev. To vrzel številne države že zdaj nadomeščajo z aktivnim zaposlovanjem kadra iz tujine.
Po podatkih poročila se je med letoma 2014 in 2023 število novih zdravnikov v evropski delovni sili skoraj potrojilo, medtem ko je število medicinskih sester naraslo za petkrat. Največji del rasti sta prispevali Nemčija in Združeno kraljestvo, kjer je v zadnjem desetletju močno poraslo zaposlovanje zdravstvenega osebja iz drugih držav.
Kot poroča Euronews, se je v tem obdobju število zdravnikov, usposobljenih v tujini, povečalo za 58 odstotkov, število medicinskih sester pa za 67 odstotkov. Do leta 2023 je bilo 60 odstotkov novih zdravnikov in 72 odstotkov novih medicinskih sester na evropskem trgu dela izobraženih zunaj države, v kateri so nato delali. Ti prihajajo tako iz sosednjih evropskih držav kot tudi iz bolj oddaljenih območij Azije, Afrike ter obeh Amerik.
Poročilo opozarja na izrazite razlike med državami. Vzhodna in južna Evropa izgubljata usposobljene zdravstvene delavce, ki odhajajo proti zahodnim in severnim državam, kjer so pogoji dela pogosto boljši. Posledično se pomanjkanje zdravstvenega osebja na nekaterih območjih še zaostruje, drugod pa se s pomočjo priseljenega kadra vrzel delno zapolnjuje.
„Ne gre samo za številke,“ je poudarila dr. Natasha Azzopardi-Muscat, vodja ekipe za zdravstvene politike in sisteme držav pri SZO Evropa. „Za vsakim zdravnikom ali medicinsko sestro, ki se preseli v tujino, stoji zgodba o ambicijah in priložnostih, pogosto pa tudi o obremenitvah družin in nacionalnih zdravstvenih sistemov, ki so jih pustili za seboj.“
Kot navaja Euronews, bi se izzivi lahko še okrepili zaradi starajočega se prebivalstva in naraščajočega povpraševanja po zdravstveni oskrbi. Poleg tega je v številnih državah več kot 40 odstotkov zdravnikov starejših od 55 let, kar pomeni, da se bodo v prihodnjih letih množično upokojevali, njihovo mesto pa bo težko nadomestiti.
SZO opozarja, da bo to „neizogibno povečalo pritisk za aktivno mednarodno zaposlovanje“. Zato države poziva, naj okrepijo prizadevanja za zadrževanje kadra in izboljšajo načrtovanje delovne sile. Politike bi morale po njihovem mnenju upoštevati različne oblike mobilnosti – od dolgoročnih selitev in kratkoročnih pogodb do vsakodnevnih čezmejnih migracij.
„Migracije zdravstvenih delavcev so realnost na evropskem medsebojno povezanem trgu dela in jih je treba upravljati bolj pravično in trajnostno,“ je še dodala Azzopardi-Muscat.
Foto: Freepik
