Z današnjim dnem so v ZDA začele veljati obsežne uvozne carine, ki jih je uvedel ameriški predsednik Donald Trump. Ukrep sledi večmesečnemu prehodnemu obdobju, med katerim je administracija začasno ustavila izvajanje tako imenovanih “vzajemnih tarif”, da bi državam omogočila pogajanja o novih trgovinskih sporazumih z Washingtonom.
Po navedbah Bele hiše bodo carine, ki bodo v nekaterih primerih dosegle do 50 odstotkov, prizadele blago iz več kot 60 držav, vključno z državami članicami Evropske unije. Washington je pred tem aprila napovedal uvedbo višjih davkov na uvoz, ki jih je nato začasno prekinil za 90 dni in dodatne štiri tedne.
Pred uveljavitvijo tarif so številne države skušale doseči dogovore z ameriško administracijo, da bi ublažile posledice ukrepa. Evropska unija in Japonska sta tako dosegli dogovor o 15-odstotni carini, kar je znatno manj od prvotno napovedanih stopenj, ki so znašale 30 oziroma 25 odstotkov, poroča Euronews. Tudi nekatere azijske države, kot so Indonezija, Pakistan, Filipini in Vietnam, so uspele omejiti stopnje na približno 20 odstotkov.
Po drugi strani so države, kot so Laos, Mjanmar in Sirija, ostale brez zaščitnega dogovora in bodo uvoz v ZDA obdavčile s carinami v višini najmanj 40 odstotkov. Najvišjo, 50-odstotno stopnjo, pa so ZDA uvedle za blago iz Brazilije. Po neuradnih informacijah naj bi bil razlog tudi nezadovoljstvo ameriškega predsednika z notranjepolitičnimi razmerami v tej državi, zlasti glede ravnanja z nekdanjim predsednikom Jairjem Bolsonarom.
Indija in Kitajska v čakalnici
Določene države, med njimi Indija in Kitajska, so od ZDA prejele dodatni čas za pogajanja. Rok za sklenitev morebitnega trgovinskega sporazuma s Kitajsko je bil postavljen na 12. avgust, vendar Trump za zdaj še ni sporočil, ali bo ta rok podaljšan. Grožnje z uvedbo carin v višini do 245 odstotkov sicer ostajajo.
V sredo je ameriški predsednik podpisal izvršni ukaz, ki bi lahko Indiji podvojil obstoječe carinske stopnje s 25 na 50 odstotkov. Povod za to naj bi bil nadaljnji uvoz ruske nafte. Indija ima po ukazu 21 dni časa za odziv. Indijski izvozniki opozarjajo, da bi lahko nov režim resno ogrozil njihovo konkurenčnost na ameriškem trgu.
“Prevzemanje te nenadne rasti stroškov preprosto ni izvedljivo. Marže so že tako nizke,” je v izjavi poudaril predsednik Zveze indijskih izvoznih organizacij SC Ralhan. Po ocenah združenja naj bi novi ukrepi prizadeli okoli 55 odstotkov indijskega izvoza v ZDA.
Švica sklicala izredni sestanek
Med državami, ki jim ni uspelo doseči dogovora z ZDA, je tudi Švica. Zvezni svet naj bi danes obravnaval posledice uvedbe 39-odstotnih carin na švicarsko blago. Švicarska predsednica Karin Keller-Sutter se je pred tem mudila na delovnem obisku v Washingtonu, kjer se je sestala z ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiom ter predstavniki gospodarstva.
Na družbenem omrežju X je objavila fotografije srečanja, vendar ni navedla, ali je prišlo do kakršnega koli dogovora o znižanju tarif. Carine na švicarske izdelke ostajajo med najvišjimi, ki jih je administracija predsednika Trumpa uvedla.
Novice o uvedbi tarif že vplivajo na gospodarsko klimo. Kljub objavi dobrih četrtletnih rezultatov tehnoloških velikanov Amazon in Apple vlagatelji ostajajo zadržani, saj trgovinske napetosti povečujejo negotovost. Washington je medtem opozoril, da bodo nadaljnja pogajanja potekala po dvostranskih kanalih in da bodo morebitna dodatna znižanja tarif možna le ob sklenitvi celovitih trgovinskih sporazumov.
Foto: Pixabay/fotografija je simbolna
