V Bruslju se odpira novo poglavje napetosti v evropski prehranski verigi. Razlike v cenah istih izdelkov med državami članicami so znova v ospredju, trgovci na drobno in veliki proizvajalci hrane pa si odgovornost podajajo drug drugemu.
Na zasedanju Sveta za konkurenčnost so ministri držav članic Evropsko komisijo pozvali, naj se loti tako imenovanih neupravičenih teritorialnih omejitev dobave na enotnem trgu. Gre za prakso, pri kateri proizvajalci trgovcem preprečujejo, da bi blago prosto nabavljali v drugi državi članici, kjer je cenejše, in ga nato prodajali doma.
Vprašanje je vključeno tudi v razpravo o Agendi za potrošnike do 2030, saj razlike v cenah hrane med državami EU postajajo politično vse občutljivejše.
Evropski komisar za industrijo Stéphane Séjourné je priznal, da problem vpliva na prehransko verigo, vendar se je izognil napovedim konkretnih zakonodajnih posegov. Opozoril je, da obstaja nevarnost pretirane regulacije in da lahko dobronamerni ukrepi prinesejo nepredvidene posledice.
Pred zasedanjem je pobudo za ostrejše ukrepanje podprla skupina držav, med njimi Avstrija, Hrvaška, Češka, Grčija, Luksemburg, Slovenija in Nizozemska. Avstrijski minister za gospodarstvo je Komisijo pozval k hitremu odzivu in odpravi praks, ki po njegovem mnenju izkrivljajo delovanje enotnega trga.
Trgovci: proizvajalci zapirajo nacionalne trge
Trgovska združenja že dalj časa opozarjajo, da veliki proizvajalci umetno razdrobljajo trg. Po njihovih navedbah naj bi živilske multinacionalke prilagajale embalažo in druge podrobnosti izdelkov – od barvnih odtenkov do jezikovnih različic – da bi otežile preprodajo čez mejo.
Generalna direktorica združenja EuroCommerce Christel Delberghe je v pogovoru za Euractiv dejala, da proizvajalci na ta način nadzorujejo, kam posamezna serija izdelkov potuje. Če trgovec iz ene države nabavi izdelek, namenjen drugemu trgu, se lahko po njenih besedah zgodi, da dobave preprosto prenehajo. Takšne prakse naj bi trgovcem onemogočale izkoriščanje nižjih cen v drugih državah članicah.
Trgovci menijo, da so tovrstne omejitve v nasprotju z duhom enotnega trga in prispevajo k temu, da potrošniki v nekaterih državah za enake izdelke plačujejo več.
Na drugi strani živilska industrija očitke zavrača. Organizacija FoodDrinkEurope poudarja, da Evropska unija ni trg z enotnimi stroški. Različni davčni sistemi, nacionalna zakonodaja, logistični stroški in kupna moč prebivalstva po njihovih besedah nujno vplivajo na končno ceno izdelka.
Generalni direktor organizacije Dirk Jacobs je za Euractiv ocenil, da je razprava o teritorialnih omejitvah zgrešena. Po njegovem mnenju je resnični problem vse večja koncentracija v maloprodaji, ki proizvajalce postavlja v podrejen položaj in spreminja ravnotežje moči v agroživilski verigi.
Spor tako presega vprašanje embalaže ali logistike. V ozadju je širše vprašanje, kdo v evropski prehranski verigi določa pogoje – trgovci ali proizvajalci – ter kako zagotoviti, da enotni trg dejansko deluje v korist potrošnikov, ne glede na to, v kateri državi članici nakupujejo.
