Združene države Amerike in Izrael so v torek izvedli obsežne zračne napade na cilje v Iranu, ki jih ameriški obrambni uradniki opisujejo kot najintenzivnejše od začetka konflikta. Stopnjevanje vojaških operacij prihaja v času, ko finančni trgi hkrati računajo na možnost, da bi predsednik Donald Trump vojno lahko kmalu končal.
Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je na novinarski konferenci v Pentagonu dejal, da se operacije stopnjujejo. „Danes bo spet naš najintenzivnejši dan napadov v Iranu: največ lovcev, največ bombnikov, največ napadov, obveščevalne informacije, bolj izpopolnjene in boljše kot kdaj koli prej,“ je povedal.
Po poročanju Reutersa so tudi prebivalci Teherana opisovali noč kot najhujše bombardiranje od začetka vojne. Eden od prebivalcev je po telefonu povedal, da so napadi zajeli različne dele mesta. „Bilo je kot v peklu. Bombardirali so povsod, vsak del Teherana,“ je dejal in dodal, da se njegovi otroci zdaj bojijo spati.
Od začetka ameriških in izraelskih zračnih napadov 28. februarja je bilo po navedbah iranskega veleposlanika pri Združenih narodih ubitih najmanj 1332 iranskih civilistov, več tisoč pa jih je bilo ranjenih.
Grožnje glede izvoza nafte
Napadi so povečali tudi tveganje za svetovno gospodarstvo. Iranska revolucionarna garda je opozorila, da bi lahko blokirala izvoz nafte iz Perzijskega zaliva, če se ameriški in izraelski napadi ne bodo ustavili.
Hormuška ožina, ki leži ob iranski obali, je ena najpomembnejših svetovnih transportnih poti za energente. Skozi to ozko morsko pot običajno potuje približno petina svetovne trgovine s surovo nafto in utekočinjenim zemeljskim plinom.
Vojna je že močno vplivala na promet v regiji. Ladijski promet skozi ožino je bil v zadnjih dneh večkrat moten, tankerji pa so se umikali zaradi napadov na ladje in varnostnih incidentov.
Ameriški predsednik Donald Trump je na grožnjo Teherana odgovoril z opozorilom, da bi ZDA v primeru blokade naftnega prometa odgovorile z veliko močnejšimi vojaškimi ukrepi. V objavi na družbenem omrežju Truth Social je zapisal, da bi Združene države Iran „udarile dvajsetkrat huje“, če bi poskušal ustaviti pretok nafte.
Trgi računajo na hiter konec konflikta
Kljub stopnjevanju napadov so finančni trgi pokazali znake umiritve. Po močnem skoku cen surove nafte v ponedeljek, ko je cena dosegla skoraj 120 dolarjev za sod, so se cene že naslednji dan občutno znižale.
Do popoldneva v torek je cena severnomorske nafte Brent padla na približno 92 dolarjev za sod. Analitiki menijo, da vlagatelji stavijo na to, da se bo konflikt končal, preden bi povzročil daljše motnje v svetovni oskrbi z energijo.
Trump je v ponedeljek vojno opisal kot „zelo končano, skoraj končano“ in dejal, da so ZDA že povzročile veliko škodo iranskim vojaškim zmogljivostim. Ob tem je napovedal, da bi se konflikt lahko končal precej prej od prvotno predvidenega večtedenskega časovnega okvira.
Iran zavrača popuščanje
Iranski politični vrh medtem kaže znake kljubovanja. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Baqer Qalibaf je na družbenem omrežju X zapisal, da Iran ne išče premirja. „Seveda ne iščemo premirja; verjamemo, da je treba agresorja udariti v usta, da se bo kaj naučil,“ je zapisal.
Iran je v začetku tedna imenoval tudi novega vrhovnega voditelja Mojtabo Hameneija, ki je prevzel položaj po smrti svojega očeta na začetku vojne. Ta poteza je na začetku tedna povzročila skok cen nafte in padce na delniških trgih, vendar so se razmere pozneje stabilizirale.
Iranski zunanji minister Abbas Araqchi je medtem dejal, da Teheran verjetno ne bo nadaljeval pogajanj z Združenimi državami. Po njegovih besedah ima Iran „zelo grenke izkušnje s pogovori z Američani“, saj so bili prejšnji pogovori po njegovih trditvah prekinjeni tik pred začetkom vojaških napadov.
Konflikt ima posledice tudi širše v regiji. Izraelske operacije v Libanonu proti skupini Hezbolah, ki jo podpira Iran, so zahtevale več deset življenj.
Iran je medtem izvedel napade na Izrael ter na ameriške vojaške baze in diplomatske objekte v državah Perzijskega zaliva. V napadih na Izrael je bilo po poročilih ubitih najmanj 11 ljudi.
Vojaške operacije so prizadele tudi civilno infrastrukturo. Napadi so poškodovali letališča, hotele in naftno infrastrukturo v več državah regije ter povzročili motnje v prometu in energetskih dobavah.
