Napetosti med Združenimi državami in Iranom so znova močno eskalirale. Po poročanju AFP so ameriške sile v četrtek izvedle napade na cilje v južnem Iranu, Teheran pa je kmalu zatem odgovoril z napadom na ameriško vojaško oporišče v regiji.
Gre za najresnejši vojaški spopad po aprilskem premirju in nov udarec za diplomatska prizadevanja, katerih cilj je bil doseči formalni konec vojne ter ponovno odpreti Hormuško ožino za polni mednarodni promet.
Po navedbah ameriškega uradnika, ki je za AFP govoril pod pogojem anonimnosti, so ameriške sile napadle zemeljsko kontrolno postajo v območju pristanišča Bandar Abbas na jugu Irana.
Iranska revolucionarna garda je nato sporočila, da je odgovorila z napadom na ameriško letalsko bazo, ki naj bi sodelovala v operaciji.
“Po jutranji agresiji ameriške vojske na lokacijo na obrobju letališča Bandar Abbas z uporabo zračnih izstrelkov je bila ameriška letalska baza, ki je bila vir napada, tarča napada ob 4.50 zjutraj,” je navedla iranska državna televizija IRIB.
Lokacija baze uradno ni bila razkrita, kuvajtska vojska pa je sporočila, da je njena zračna obramba prestregla “sovražnikov napad”. S tem se je Kuvajt neposredno znašel v nevarnem območju konflikta.
Hormuška ožina znova v središču konflikta
Ključna točka spora ostaja Hormuška ožina, skozi katero običajno potuje velik del svetovne trgovine z nafto in utekočinjenim plinom.
Iran je v zadnjih tednih močno omejil promet skozi prehod. Iranske sile so v četrtek streljale na štiri ladje, ki so poskušale prečkati ožino.
Teheran je že pred tem opozoril, da bodo morale ladje za plovbo skozi Hormuz upoštevati iranska pravila in plačevati posebne “navigacijske pristojbine”.
Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek poudaril, da mora Hormuška ožina ostati odprta za mednarodni promet.
“Ne, ožina bo odprta za vse,” je dejal Trump in dodal: “To so mednarodne vode.”
Njegove izjave so bile usmerjene tudi proti Omanu, ki igra pomembno posredniško vlogo med Washingtonom in Teheranom.
Naftni trgi znova pod pritiskom
Po novih vojaških spopadih so se cene nafte v četrtek znova zvišale in izničile večino predhodnega padca, ki so ga povzročila pričakovanja o morebitnem dogovoru med Iranom in ZDA.
Hormuška ožina ostaja eden najpomembnejših energetskih koridorjev na svetu, zato vsak vojaški incident v regiji neposredno vpliva na svetovne energetske trge.
Ameriško finančno ministrstvo je medtem uvedlo nove sankcije proti iranski Upravi za Perzijski zaliv, agenciji, ki pobira pristojbine za plovbo skozi Hormuško ožino.
Konflikt se širi tudi v Libanon
Poleg spopadov med Iranom in ZDA se zaostrujejo tudi razmere v Libanonu.
Izrael je sporočil, da je izvedel nove napade na območje južnega mesta Tir in dele južnega Libanona razglasil za “bojna območja”.
Izraelska vojska je pred tem prebivalce več območij pozvala k evakuaciji, po navedbah novinarjev AFP pa so številni prebivalci zbežali prav v Tir, kjer so nato sledili novi napadi na infrastrukturo Hezbolaha.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v začetku tedna napovedal, da bo Izrael “zatrl” Hezbolah, načelnik generalštaba Eyal Zamir pa je dejal, da vojska “krepi operacije” proti skupini.
Iran vztraja, da mora vsak morebitni mirovni sporazum vključevati tudi Libanon, kjer se spopadi med Izraelom in Hezbolahom nadaljujejo kljub aprilskemu premirju.
Čeprav diplomatski pogovori med Washingtonom in Teheranom ob pakistanskem posredovanju še trajajo, ostajata ključni sporni točki iranski jedrski program in nadzor nad Hormuško ožino.
Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v torek dejal, da je dogovor še vedno mogoč, vendar bo Hormuški prehod “tako ali drugače” ponovno odprt.
Kljub delni obnovi dostopa do svetovnega interneta v Iranu med prebivalci ostaja močan strah pred nadaljevanjem vojne.
