Pogovori med ZDA in Iranom naj bi se v sredo nadaljevali v Islamabadu, vendar jih spremljajo ostre grožnje iz Washingtona in vse večja negotovost glede premirja. Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bi lahko ZDA znova napadle Iran, če drugi krog pogajanj ne bo prinesel napredka.
Po njegovih besedah pričakuje vojaški odziv, če dogovora ne bo. V intervjuju je poudaril, da časa za podaljševanje premirja ni veliko, obenem pa izpostavil, da so ZDA v “zelo, zelo močnem pogajalskem položaju” in da Iran “nima izbire”.
Ameriško delegacijo naj bi znova vodil podpredsednik J. D. Vance, ki naj bi skupaj s posebno ekipo odpotoval v Pakistan. V prvem krogu pogovorov, ki je potekal v začetku meseca, preboja ni bilo, čeprav so bile delegacije na visoki ravni, kar je nakazovalo pripravljenost na dogovor.
Pogajanja pod pritiskom vojaških groženj
Drugi krog pogajanj prihaja v času, ko se razmere na terenu znova zaostrujejo. ZDA od Irana zahtevajo opustitev jedrskih ambicij in odprtje Hormuške ožine, ključne pomorske poti za globalno trgovino z energenti. Teheran je te zahteve zavrnil.
Iran, ki ga zastopa predsednik parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf, je opozoril, da pogajanj ne bo sprejel, če bodo potekala pod pritiskom vojaških groženj. Dejal je, da poskusi pritiska pomenijo preoblikovanje pogajanj v “mizo predaje”, kar zavrača.
Obe strani se medtem obtožujeta kršitev dvotedenskega premirja. Iran je znova zaprl Hormuško ožino, ZDA pa so uvedle pomorsko blokado iranskih pristanišč. Washington vztraja, da bo blokado izvajal, dokler Teheran ne omogoči ponovne plovbe.
Incidenti na morju in vloga Kitajske
Napetosti dodatno stopnjujejo dogodki na morju. Ameriška stran je potrdila, da je prestregla ladjo, namenjeno Iranu, za katero je Trump dejal, da je prevažala “darilo iz Kitajske”, ki “ni bilo ravno prijazno”. Ob tem je izrazil presenečenje, saj je kitajski predsednik Xi Jinping pred tem zagotovil, da orožje ne bo dobavljeno Teheranu.
Zaseg ladje je bil tudi eden od razlogov, da je Iran začasno prekinil pogajanja, ki so bila sprva načrtovana že v začetku tedna.
Premirje na robu razpada
V ozadju diplomatskih prizadevanj ostaja krhko premirje, ki se izteka, medtem ko obe strani stopnjujeta retoriko. Trump je že večkrat napovedal možnost obsežnejših napadov, vključno na infrastrukturo, pri čemer je dejal, da to “ni njegova izbira”, vendar bi lahko povzročilo resne posledice za Iran.
Teheran medtem opozarja, da se pripravlja na morebitno nadaljevanje konflikta in da ne bo pristal na pogajanja pod grožnjo sile. Po njihovih navedbah so v zadnjih tednih okrepili svoje vojaške zmogljivosti.
Dogajanje v Hormuški ožini, ki je ena najpomembnejših energetskih arterij na svetu, že vpliva na globalne trge, predvsem na cene nafte, ki so po začetku blokade močno zanihale. Nadaljnji razvoj pogajanj v Islamabadu bo zato ključen ne le za regijo, temveč tudi za širšo gospodarsko stabilnost.
