ZDA so začele zmanjševati število osebja v letalski bazi Al-Udeid v Katarju, kar so ameriški predstavniki označili kot „previdnostni ukrep“. Po navedbah katarske vlade je bil korak sprejet „kot odgovor na trenutne regionalne napetosti“, pri čemer so poudarili, da ostaja zaščita prebivalcev in kritične infrastrukture prednostna naloga.
Katarske oblasti so v izjavi zapisale, da bodo „izvajale vse potrebne ukrepe za zaščito svojih državljanov in prebivalcev, vključno z ukrepi za varovanje kritične infrastrukture in vojaških objektov“. Baza Al-Udeid je največje ameriško vojaško oporišče na Bližnjem vzhodu in ima ključno vlogo pri operacijah ZDA v regiji.
Zmanjševanje osebja sledi izjavam ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bodo ZDA proti Iranu sprejele „zelo odločne ukrepe“, če bodo oblasti nadaljevale z usmrtitvami protivladnih protestnikov. Na svojem družbenem omrežju Truth Social je zapisal, da bodo iranske oblasti za umore „plačale veliko ceno“, ljudi pa je pozval, naj „še naprej protestirajo“.
Trump je hkrati navedel, da so ga iranski voditelji kontaktirali in da „se želijo pogajati“, vendar dodal, da bodo ZDA „morda morale ukrepati pred srečanjem“. Iranska vlada je takšne izjave zavrnila in Washington obtožila, da si prizadeva „izdelati izgovor za vojaško posredovanje“.
Predsednik iranskega parlamenta je opozoril, da bi v primeru ameriškega napada „legitimne tarče postale tako izraelske kot ameriške vojaške in ladijske postaje v regiji“.
Spomin na junijski raketni napad
Iran je junija izvedel raketni napad na oporišče Al-Udeid, ki ga je označil kot povračilni ukrep za ameriške napade na iranske jedrske objekte. Visoki svetovalec iranskega vrhovnega voditelja ajatole Alija Hameneija, Ali Shamkhani, je v sredo opozoril, da je bil ta napad signal o zmožnostih Irana.
„To bi zagotovo pripomoglo k resničnemu razumevanju iranske volje in sposobnosti odzivanja na kakršen koli napad,“ je zapisal v objavi na omrežju X.
Najnovejši val protestov v Iranu se je začel konec decembra po padcu vrednosti valute in ob naraščajočih življenjskih stroških. Protesti so se hitro razširili v zahteve po političnih spremembah in po ocenah opazovalcev predstavljajo enega najresnejših izzivov za klerikalni sistem po islamski revoluciji leta 1979.
Ameriška tiskovna agencija aktivistov za človekove pravice HRANA je sporočila, da je doslej potrdila smrt 2403 protestnikov, med njimi 12 otrok, kljub občasnim izpadom internetnih povezav. Po njihovih podatkih je bilo med nemiri aretiranih več kot 18.434 ljudi.
