Vojna med Rusijo in Ukrajino se je konec tedna znova zaostrila z obsežnimi napadi brezpilotnih letal na obeh straneh. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je potrdil napade na vojaške in energetske cilje v Rusiji ter ob tem dejal, da je “čas, da se ta vojna konča”. Ruske oblasti medtem trdijo, da so v eni noči sestrelile kar 376 ukrajinskih dronov.
Po navedbah ruskega obrambnega ministrstva so bili napadi usmerjeni na več regij ob meji z Ukrajino, med drugim Belgorodsko, Brjansko in Kursko oblast, pa tudi na Krim ter območje Azovskega morja. Med tarčami je bilo tudi območje Sankt Peterburga, kjer ta konec tedna poteka mednarodni gospodarski forum.
Zaradi nevarnosti napadov so oblasti prebivalcem posameznih območij svetovale, naj ostanejo v zaprtih prostorih. Rusija trdi, da je prestregla več sto dronov, ki naj bi bili namenjeni vojaškim in infrastrukturnim ciljem.
Zelenski je na družbenem omrežju X zapisal, da so ukrajinski brezpilotni letalniki preleteli približno 1000 kilometrov in zadeli cilje v regiji Sankt Peterburga, vključno z arzenali ruske mornarice in vojaško bazo v Kronstadtu.
“Čas je, da končamo to vojno. Toda ruski vladar se želi še naprej boriti,” je zapisal ukrajinski predsednik.
Napadi tudi na Ukrajino
Rusija je ponoči izvedla nov obsežen napad na ukrajinsko ozemlje. Ukrajinske zračne sile so sporočile, da je bilo proti državi izstreljenih 272 jurišnih brezpilotnih letal.
Po njihovih podatkih je zračna obramba uničila 249 dronov. Kljub temu so bili v ruskih napadih ubiti najmanj trije ljudje, poškodovanih pa je bilo več oseb.
Napadi prihajajo le nekaj dni po odmevni ukrajinski operaciji, v kateri so bili zadeti ruski strateški bombniki globoko v zaledju države. Obe strani tako nadaljujeta stopnjevanje napadov daleč od neposredne frontne črte.
Putin sprejel Schröderja, Bruselj idejo o posredništvu zavrača
V diplomatskem ozadju vojne je pozornost pritegnilo tudi srečanje ruskega predsednika Vladimirja Putina z nekdanjim nemškim kanclerjem Gerhardom Schröderjem v Kremlju, poroča Euronews.
Kremelj je sporočil le, da je šlo za “dobro in prijateljsko” srečanje, podrobnosti pogovora pa niso bile razkrite. Do srečanja prihaja po Putinovih nedavnih namigih, da bi lahko Schröder v prihodnje odigral določeno vlogo pri stikih med Rusijo in Evropo.
Schröder velja za enega najtesnejših političnih zaveznikov Putina v Nemčiji. Po odhodu s kanclerskega položaja je sodeloval z ruskim energetskim velikanom Rosneft in pri projektu plinovoda Severni tok.
Visoka predstavnica EU za zunanjo politiko Kaja Kallas je možnost njegovega posredovanja odločno zavrnila. Ocenila je, da Rusija ne more določati evropskih predstavnikov za morebitna pogajanja, Schröder pa bi po njenem mnenju zaradi dolgoletnih povezav z Moskvo “sedel na obeh straneh mize”.
Podobno stališče je zavzel tudi ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha.
Moskva zavrnila Zelenskijev predlog za srečanje
Diplomatski preboj ostaja daleč. Zelenski je v začetku tedna Putina javno pozval na neposredno srečanje in predlagal popolno premirje ter nevtralno lokacijo za pogovore.
Ukrajinski predsednik je ocenil, da bi osebno srečanje voditeljev predstavljalo najboljšo možnost za iskanje poti do konca vojne.
Kremelj je predlog hitro zavrnil. Putin je med nastopom na gospodarskem forumu v Sankt Peterburgu dejal, da trenutno ne vidi razloga za srečanje z Zelenskim. Ob tem je poudaril, da mora morebitni mirovni dogovor najprej temeljiti na obsežnem strokovnem usklajevanju ter upoštevati ruske zahteve glede ozemeljskih in varnostnih vprašanj.
Evropski voditelji v Londonu o nadaljnji podpori Ukrajini
V nedeljo bo Zelenski v Londonu sodeloval na srečanju z britanskim premierjem Keirom Starmerjem, francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem.
Po napovedih bodo voditelji razpravljali o nadaljnji vojaški podpori Ukrajini, dodatnem pritisku na Rusijo in možnostih za prihodnja mirovna pogajanja.
Dogajanje prihaja v času, ko se vojna približuje štiriintridesetemu mesecu, razlike med stališči Moskve in Kijeva pa ostajajo velike. Medtem ko Ukrajina vztraja pri takojšnjem premirju in neposrednih pogovorih med voditeljema, Rusija še naprej zahteva obravnavo svojih varnostnih in ozemeljskih zahtev, preden bi bila pripravljena na vrh na najvišji ravni.
