Na svetovnih trgih plemenitih kovin je v začetku tedna prišlo do izrazitega premika v smeri varnih naložb. Zlato je prvič preseglo mejo 5.000 dolarjev za unčo, kar pomeni novo rekordno raven v času, ko vlagatelji povečujejo izpostavljenost do sredstev z nižjim tveganjem. Na promptnem trgu je bila cena v zgodnjih jutranjih urah okoli 5.081,18 dolarja za unčo, medtem ko je bila najvišja zabeležena vrednost nekoliko višja, pri 5.092,71 dolarja. Tudi terminske pogodbe v ZDA so sledile rasti in se gibale tik nad 5.070 dolarji za unčo.
Premik nad psihološko mejo 5.000 dolarjev se umešča v širši trend, ki je zaznamoval leto 2025. Od začetka leta se je cena zlata zvišala za več kot 17 odstotkov, v primerjavi z lanskim letom pa skupna rast presega 60 odstotkov. Tržni udeleženci kot ključne razloge navajajo kombinacijo makroekonomskih in geopolitičnih dejavnikov, pa tudi izrazito povpraševanje s strani institucionalnih kupcev.
Eden pomembnejših dejavnikov rasti je nadaljevanje obsežnih nakupov s strani centralnih bank. Kitajska je decembra podaljšala nakupe zlata že štirinajsti mesec zapored, kar analitiki razumejo kot del dolgoročnega preusmerjanja deviznih rezerv v bolj stabilna sredstva. Podoben trend je opazen tudi pri drugih državah, ki želijo zmanjšati izpostavljenost do ameriškega dolarja in povečati delež fizičnih rezerv.
Sočasno so na trgu opazni tudi rekordni prilivi v borzno trgovane sklade, vezane na zlato. Ti skladi omogočajo vlagateljem enostaven dostop do gibanja cene kovine brez neposrednega nakupa fizičnega zlata, kar ob povečani negotovosti pogosto vodi v hiter porast povpraševanja. Tržni podatki kažejo, da so se prilivi v zadnjih tednih še okrepili, kar je dodatno prispevalo k rasti cen.
Carinske grožnje in politična nihanja
Na razpoloženje vlagateljev vplivajo tudi politične izjave in trgovinske napetosti. Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjih dneh večkrat spreminjal stališča glede carinskih ukrepov do zavezniških držav in trgovinskih partneric. Po tem, ko je v sredini prejšnjega tedna umaknil nekatere grožnje, povezane z Evropo, je čez vikend znova zaostril retoriko v odnosu do Kanade, ob napovedi 100-odstotnih carin, če bi ta okrepila gospodarsko sodelovanje s Kitajsko.
Poleg tega je omenil možnost 200-odstotnih carin na francoska vina in šampanjce, kar so nekateri analitiki povezali z diplomatskimi pritiski v okviru pobud, ki se nanašajo na mednarodne varnostne strukture. Čeprav je bilo hkrati poudarjeno, da bi ZDA še naprej sodelovale z Združenimi narodi, so takšne izjave okrepile občutek nepredvidljivosti v mednarodnih odnosih, kar praviloma povečuje zanimanje za varne naložbe.
Dolar pod pritiskom, jen v porastu
Na valutnih trgih je bilo zaznati oslabitev ameriškega dolarja, kar je dodatno podprlo ceno zlata, saj je kovina za imetnike drugih valut s tem postala cenovno dostopnejša. Krepil se je predvsem japonski jen, pri čemer so trgi upoštevali tudi možnost posredovanja japonskih oblasti, če bi prišlo do prehitrih nihanj tečaja.
Hkrati so se vlagatelji pripravljali na zasedanje ameriške centralne banke, zaradi česar so številni zmanjšali izpostavljenost do dolarja. Pričakovanja glede nadaljnjega sproščanja denarne politike v ZDA so eden od dejavnikov, ki dolgoročno ugodno vplivajo na zlato, saj ni obrestonosna naložba in je v okolju nižjih obrestnih mer relativno bolj privlačna.
Močna rast tudi pri srebru, platini in paladiju
Rast ni bila omejena zgolj na zlato. Srebro je po tem, ko je v preteklih dneh doseglo rekordnih 109,44 dolarja za unčo, ostalo blizu zgodovinskih vrhov in se gibalo okoli 108,91 dolarja. V petek je srebro prvič preseglo mejo 100 dolarjev za unčo, kar pomeni pomemben mejnik za trg, ki se že dlje časa sooča z omejeno ponudbo fizične kovine.
V primerjavi z lanskim letom je cena srebra zrasla za več kot 140 odstotkov. Analitiki to povezujejo z močno prisotnostjo malih vlagateljev, ki sledijo cenovnemu zagonu, ter z industrijskim povpraševanjem, zlasti v sektorjih, povezanih z energetiko in elektroniko.
Tudi platina je dosegla izjemno visoke ravni. Po rekordni vrednosti 2.891,6 dolarja za unčo se je cena stabilizirala nekoliko nižje, okoli 2.871,40 dolarja. Paladij je zrasel na približno 2.075,30 dolarja za unčo, kar je najvišja raven v več kot 3 letih. Obe kovini sta pomembni za avtomobilsko industrijo, zlasti pri proizvodnji katalizatorjev, zato nanju poleg finančnih tokov vplivajo tudi pričakovanja glede industrijske proizvodnje in okoljskih standardov.
