Zlato se je po četrtkovem padcu pobralo

Cena zlata se je v petek okrepila in se oddaljila od skoraj tedenskega dna, potem ko so vlagatelji preusmerili pozornost k prihajajočim podatkom o inflaciji v Združenih državah Amerike. Ti naj bi dali jasnejše signale o nadaljnji poti denarne politike in morebitnem tempu zniževanja obrestnih mer.

Na promptnem trgu se je cena zlata zvišala za 1,3 odstotka na 4.982,59 dolarja za unčo. Kljub temu ostaja tedenska rast razmeroma omejena in znaša 0,4 odstotka. Terminske pogodbe za zlato z dobavo v aprilu so se podražile za 1,1 odstotka na 5.001,80 dolarja za unčo.

Dan prej je zlato doživelo izrazitejši zdrs. Cena je padla za približno 3 odstotke, prebila pomembno podporo pri 5.000 dolarjih za unčo in dosegla skoraj najnižjo raven v tednu. Prodajni pritisk se je okrepil v času padcev na delniških trgih, zlasti v tehnološkem sektorju.

Dodatno breme za cene predstavlja stanje na ameriškem trgu dela. Nedavno objavljeni podatki kažejo, da je gospodarstvo leto 2026 začelo močnejše od pričakovanj, kar krepi prepričanje, da bi lahko centralna banka obrestne mere ohranila na višjih ravneh dlje časa. To okolje praviloma ni ugodno za zlato, ki ne prinaša obrestnega donosa. Po poročanju Reutersa vlagatelji trenutno še vedno računajo na dve znižanji obrestnih mer letos, vsako v višini 25 bazičnih točk, pri čemer se prvo pričakuje junija.

Tudi druge plemenite kovine so se v petek nekoliko pobrale, a kljub temu ostajajo na poti k tedenskim izgubam. Cena srebra se je po četrtkovem izrazitem padcu zvišala za 2,5 odstotka na 77,02 dolarja za unčo, vendar je v tedenskem seštevku še vedno nižja za 1,2 odstotka.

Platina se je podražila za 1,7 odstotka na 2.034,41 dolarja za unčo, paladij pa za 2,2 odstotka na 1.653,0 dolarja. Pri obeh kovinah trgi kljub petkovemu okrevanju pričakujejo negativen tedenski izid, saj vlagatelji ostajajo previdni pred objavo makroekonomskih podatkov in morebitnimi premiki na obrestnem trgu.