Kaj če nezemeljsko življenje obstaja, vendar ga znanstveniki preprosto ne znajo prepoznati? Prav to vprašanje postaja vse pomembnejše v času, ko vesoljske agencije vlagajo milijarde v iskanje življenja na Marsu, ledenih lunah in oddaljenih eksoplanetih.
Skupina raziskovalcev opozarja, da bi lahko številne prihodnje misije zgrešile ključne znake življenja zaradi tako imenovanih “lažno negativnih” rezultatov — situacij, ko življenje obstaja ali je obstajalo, instrumenti pa ga ne zaznajo.
Na problem v reviji Nature Astronomy opozarjajo raziskovalci z Univerze v Utrechtu in Univerze v Amsterdamu.
Problem ni samo “lažni alarm”, ampak tudi spregledano življenje
V astrobiologiji se veliko pozornosti namenja “lažno pozitivnim” rezultatom, ko podatki napačno nakazujejo prisotnost življenja. Manj pozornosti pa dobiva nasprotna možnost — da življenje dejansko obstaja, a ga zaradi omejitev metod sploh ne opazimo.
Profesorica Inge Loes ten Kate, ena vodilnih avtoric raziskave, opozarja, da ta tveganja še vedno niso dovolj vključena v načrtovanje raziskovalnih programov in vesoljskih misij.
Razlogov za takšne napake je več. Sledi življenja so lahko preslabo ohranjene, skrite pod površjem ali pa jih instrumenti preprosto ne zaznajo. Tudi kemični procesi v atmosferah planetov lahko prikrijejo pline, ki bi sicer nakazovali biološko aktivnost.
“Če je življenje pod skalo, vi pa opazujete samo površje, ga ne boste našli,” opozarjajo raziskovalci. Po njihovem mnenju bi morale prihodnje misije precej bolj sistematično preverjati, kje bi se življenje sploh lahko skrivalo in kakšne sledi bi lahko puščalo.
Umetna inteligenca bi lahko opazila vzorce, ki jih človek spregleda
Raziskovalci menijo, da bi lahko pomembno vlogo pri iskanju življenja igrala umetna inteligenca. Sistemi za prepoznavanje vzorcev bi lahko zaznali povezave in anomalije, ki jih človeški raziskovalci morda ne bi nikoli opazili.
To je posebej pomembno pri raziskovanju planetov in lun, kjer znanstveniki pogosto iščejo oblike življenja, podobne zemeljskim, čeprav bi lahko bilo nezemeljsko življenje povsem drugačno.
Po mnenju raziskovalcev je to ena največjih omejitev današnje astrobiologije: ljudje večinoma iščejo tisto, kar že poznajo.
Opozorilo tudi za prihodnje rudarjenje v vesolju
Raziskava odpira še eno vprašanje — komercialno izkoriščanje vesolja.
Če bi znanstveniki zaradi napačnih ocen prezgodaj zaključili, da na določenem planetu ali luni ni življenja, bi lahko države ali podjetja tam začela izkoriščati surovine in pri tem nepovratno uničila morebitne mikrobne ekosisteme.
Raziskovalci zato opozarjajo, da bi morale prihodnje misije temeljiti na precej bolj natančno zastavljenih hipotezah, boljšem razumevanju geokemije in kombinaciji laboratorijskih raziskav, modeliranja ter terenskega dela.
Kot primer navajajo nedavno odkrite železove minerale na Marsu, ki kažejo nenavadne vzorce oksidacije. Na Zemlji so takšni procesi pogosto povezani z življenjem, vendar znanstveniki še ne vedo, ali to velja tudi za Mars.
Prav takšni primeri po mnenju avtorjev kažejo, kako hitro bi lahko znanost spregledala pomembne znake življenja — ne zato, ker jih ni, ampak ker jih še ne zna pravilno interpretirati.
