Tik pred zasedanjem evropskih voditeljev v Bruslju se zaostruje razprava o prihodnosti podnebne politike EU. Skupina desetih držav članic opozarja, da trenutni sistem trgovanja z emisijami (ETS) postaja resna grožnja industriji, zato od Evropske komisije zahtevajo prilagoditve.
Gre za pobudo Avstrije, Češke, Hrvaške, Grčije, Madžarske, Italije, Poljske, Romunije in Slovaške, ki želijo počasnejši tempo zelenega prehoda, predvsem zaradi naraščajočih stroškov energije in inflacijskih pritiskov. Po njihovem mnenju trenutna pravila podjetjem nalagajo preveliko breme v prekratkem času.
V pismu, ki so ga poslale Evropski komisiji, države opozarjajo, da kombinacija visokih cen energije in postopnega ukinjanja brezplačnih emisijskih kuponov ogroža ključne industrijske sektorje. Kot poudarjajo, podjetja sicer vlagajo v preobrazbo in razogljičenje, vendar trenutne tehnologije v nekaterih panogah še niso dovolj razvite, da bi omogočale konkurenčno poslovanje brez dodatne podpore.
Po poročanju Euronews države opozarjajo, da bi lahko takšen razvoj ogrozil industrijsko jedro Evrope in s tem širšo gospodarsko stabilnost. Težka industrija se po njihovih navedbah sooča s „popolno nevihto“: višji stroški, negotovost glede prihodnjih pravil in pritisk na naložbe.
Ključne zahteve: več časa in manj nestanovitnosti
Med osrednjimi predlogi je podaljšanje brezplačnih emisijskih pravic tudi po letu 2034 ter počasnejše njihovo ukinjanje, ki naj bi se začelo leta 2028. Države želijo podjetjem omogočiti daljše prehodno obdobje, da se prilagodijo novim zahtevam.
Poleg tega zahtevajo večjo stabilnost cen ogljika, saj trenutna nihanja otežujejo načrtovanje investicij. Posebej izpostavljajo tudi potrebo po ukrepih za znižanje cen električne energije, ki so ključni dejavnik konkurenčnosti evropskega gospodarstva. V pismu poudarjajo, da razmere ne dopuščajo odlašanja in da bi morala Komisija rešitve predstaviti v nekaj tednih, najkasneje do konca maja.
Na drugi strani več držav članic vztraja, da sistem ETS ostaja ključno orodje za zmanjševanje emisij in razvoj čistih tehnologij. Skupina severnih in zahodnih držav meni, da sistem že prinaša konkretne koristi, med drugim tudi prihranke na ravni več deset milijard evrov letno.
Evropska komisija za zdaj ne kaže pripravljenosti za večje odstopanje od obstoječega okvira. Predsednica Ursula von der Leyen je nedavno poudarila, da je trg ogljika osrednji mehanizem evropske podnebne politike.
