Slovenija 23. septembra obeležuje dan slovenskega športa – praznik gibanja, zdravja in vrednot, ki povezujejo narod. Praznovanje je priložnost, da se ozremo na dosežke zadnjih let, ko je država v šport vložila največ v svoji zgodovini, od podpore mladim do gradnje infrastrukture in vključevanja invalidov.
Na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport poudarjajo, da šport v Sloveniji ni zgolj tekmovanje, ampak del narodne identitete in skupnostnega življenja. V zadnjih treh letih so z zgodovinskimi vlaganji v športne programe, objekte in mednarodno sodelovanje položili temelje, da bo šport dostopen vsem generacijam.
Minister Matjaž Han ob denvu športa sporoča: „Šport je moč – moč posameznika, skupnosti in države. Z vlaganji v šport vlagamo v zdravje, prihodnost mladih in kakovost življenja vseh prebivalcev.“
Ključni dokument slovenske športne politike ostaja letni program športa, ki vsako leto določa sredstva za delovanje organizacij po vsej državi. Podpora sega od lokalnih društev, kjer otroci naredijo prve korake v športu, do panožnih zvez, ki omogočajo vrhunske dosežke.
Na ministrstvu izpostavljajo, da je namen programa celovit: vsak otrok naj bi imel možnost vpisati se v športni krožek, vsak mladostnik možnost tekmovati, odrasli dostop do rekreacije in starejši priložnost za ohranjanje zdravja. Letni program je tako družbena zaveza, da šport pripada vsem.
Rekordna sredstva za mlade in infrastrukturo
Sredstva za šport so se od leta 2022 povečala za 132 odstotkov. To po navedbah ministrstva pomeni več tisoč novih priložnosti – več krožkov, več programov za mlade, več možnosti za razvoj talentov.
Poseben poudarek je na vlaganjih v športno infrastrukturo. V zadnjih treh letih je bilo sofinanciranih 308 projektov v višini 68 milijonov evrov, skupna vrednost investicij pa presega 240 milijonov evrov. To vključuje nove športne parke, prenovljene dvorane in posodobljena igrišča, ki naj bi ljudem po vsej Sloveniji omogočila varno in kakovostno okolje za gibanje.
Dostopnost je eno ključnih vodil. Nacionalni projekt „Zmigaj se do vadbe“ spodbuja telesno neaktivne odrasle, da se vrnejo k športu, medtem ko projekt „Aktivno inkluzivno“, ki ga izvaja Zveza ŠIS-SPK, v ospredje postavlja šport invalidov. Cilji segajo od prilagojenih programov in specializirane opreme do dviga prepoznavnosti.
Minister Han je ob tem poudaril, da šport ni le tekmovanje, temveč prostor enakosti: „Na ministrstvu si prizadevamo, da so priložnosti za šport enakomerno razporejene po vsej Sloveniji, da se talenti razvijajo in da je šport naš skupni ponos.“
Vrhunski športniki kot vzorniki
Slovenija se ponaša z vrhunskimi športniki, ki jih pozna ves svet. Zaposlovanje športnikov in trenerjev v javni upravi naj bi jim zagotovilo stabilnost in priložnost, da svoje izkušnje prenašajo na mlajše generacije. Kvota zaposlenih se je povečala na 183 mest, kar omogoča, da športniki ostanejo povezani z okoljem, iz katerega izhajajo.
Decembra 2024 pa je bila ustanovljena Zamejska športna koordinacija (ZAŠKO), ki povezuje slovenske športne organizacije in športnike v sosednjih državah. Prve pisarne v Avstriji, Italiji, na Hrvaškem in Madžarskem pomenijo več kot logistično podporo – so simbol povezovanja Slovencev prek športa, jezika in kulture.
Bloudkova nagrada kot simbol priznanja
Najvišje državno priznanje na področju športa ostaja Bloudkova nagrada. S spremembo zakona so jo prejeli vsi nosilci olimpijskih in paraolimpijskih medalj, s čimer je bila po besedah ministrstva popravljena dolgoletna krivica. Nagrada je po njihovih besedah več kot priznanje – je spodbuda in zgled za mlajše generacije.
Dan slovenskega športa je po oceni ministrstva priložnost, da se dosežki športne politike prepoznajo kot naložba v prihodnost. Vlaganja v infrastrukturo, podporo mladim in šport invalidov naj bi zagotovila, da bo šport v Sloveniji ostal dostopen vsem, hkrati pa bo ohranjal vlogo povezovalne sile naroda.
„Slovenija s športom dokazuje, da šport ni strošek, ampak investicija v zdravje, dobro počutje, mednarodno prepoznavnost in prihodnost družbe,“ so sporočili z ministrstva.
Foto: Živa Ogrin, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport
