3. marca obeležujemo svetovni dan prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst. Kot navaja Ministrstvo za naravne vire in prostor, je Generalna skupščina Združenih narodov ta dan razglasila leta 2013, ob obletnici podpisa Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES) leta 1973 v Washingtonu. Letošnja osrednja tema je posvečena zdravilnim in aromatičnim rastlinam.
Na ministrstvu poudarjajo, da konvencija CITES zagotavlja, „da je trgovina z vrstami, ki jih obravnava konvencija, zakonita, trajnostna in sledljiva“. Danes ima 185 pogodbenic in zagotavlja različne stopnje zaščite več kot 40.900 živalskim in rastlinskim vrstam. V primeru kršitev lahko pogodbenico doleti prepoved mednarodnega trgovanja z določenimi vrstami ali celo splošna prepoved trgovanja z vrstami, vključenimi na dodatke CITES.
Ministrstvo za naravne vire in prostor izpostavlja, da učinkovito izvajanje konvencije neposredno prispeva tudi k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja Agende 2030. V Sloveniji pri njenem izvajanju sodelujejo še Inšpektorat za naravne vire in prostor, Finančna uprava, Generalna policijska uprava ter Zavod za varstvo narave.
Zdravilne rastline pod pritiskom
Letošnja tema svetovnega dne izpostavlja pomen zdravilnih in aromatičnih rastlin za zdravje, kulturno dediščino in preživetje lokalnih skupnosti. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije med 70 in 95 odstotkov prebivalstva v številnih državah uporablja tradicionalno medicino, ki pogosto temelji prav na teh rastlinah.
„Ob tem so številne vrste vse bolj ogrožene zaradi prekomernega nabiranja, izgube habitatov, podnebnih sprememb in nezakonite trgovine,“ opozarjajo na ministrstvu. CITES med drugim posebej naslavlja vrste, kot so ameriški ženšen, nard ter agarovci, ter utrjuje ukrepe za njihovo trajnostno nabiranje in zakonito trgovino.
Slovenija med biotsko najbogatejšimi državami EU
Slovenija po navedbah ministrstva ostaja med biotsko najbogatejšimi državami EU, saj je več kot 37 odstotkov njenega ozemlja vključenega v omrežje Natura 2000. Zaradi raznolike geografije in podnebja uspeva na njenem ozemlju izjemno bogata skupina zdravilnih in aromatičnih rastlin – od suhih travnikov Krasa, Goričkega in Haloz do alpskih in mediteranskih območij.
Ministrstvo izpostavlja več projektov, ki prispevajo k ohranjanju travišč in zeliščnih vrst, med njimi LIFE for Seeds, LIFE IP Natura.SI, LIFE to Grasslands ter kohezijska projekta ZaKras2 in ŽivoLjuB. Ti projekti vključujejo obnovo travniških habitatov, odstranjevanje invazivnih vrst, prilagajanje košnje in paše ter vzpostavljanje semenskih bank.
Pomembno vlogo imajo tudi semenske banke in žive zbirke. Botanični vrt Univerze v Ljubljani hrani več kot 20.000 vnosov, med njimi številne avtohtone vrste, specializiran vrt zdravilnih in aromatičnih rastlin v Žalcu pa ohranja okoli 200 vrst.
Na Ministrstvu za naravne vire in prostor poudarjajo, da imajo zdravilne in aromatične rastline v Sloveniji dolgo tradicijo in pomembno vlogo v kulturni dediščini. „Letošnji Svetovni dan prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst nas vabi, da zdravilne in aromatične rastline prepoznamo kot most med naravo in družbo,“ navajajo. Dodajajo, da je trajnostna in sledljiva raba teh rastlin ključna za ohranjanje njihovega mesta v slovenski krajini in tradiciji.
