September je tisti mesec, ko se vrt počasi umirja, dnevi so krajši, sonce mehkejše in naša energija že malce drugačna. Po poletnem vrvežu je čas, da pogledamo naprej in naredimo korake, ki nam bodo spomladi prinesli lahkotnost namesto skrbi. Škodljivci so tisti tihi vsiljivci, ki v toplejših mesecih radi prevzamejo glavno besedo, a prav jeseni lahko z nekaj preprostimi potezami poskrbimo, da jih spomladi ne bo več v prvih vrstah.
Prvi korak je povsem preprost: očistite vrt. Vse, kar je odmrlo, ovenelo ali odvrglo liste, je kot hotelska soba za škodljivce. Suhi listi, gnijoče steblo in nabrani plodovi so njihov raj. Če to jeseni odstranimo, jim odvzamemo zavetje in hrano. Ob tem naredimo tudi nekaj dobrega za zemljo – ko odstranimo ostanke, poskrbimo, da bo prst bolj zračna in pripravljena na novo sezono. Tisto, kar je zdravo, pa lahko prestavimo na kompost, kjer bo spomladi postalo hranilo.
Drugi korak je usmerjen k zemlji, ki je pravzaprav srce vsakega vrta. Če je močna, zdrava in polna hranil, bo tudi rastline lažje branila pred napadalci. September je idealen čas, da zemlji dodamo kompost ali organsko gnojilo, ki bo čez zimo počasi sproščalo hranila. To je kot wellness tretma za prst – namočena, spočita in pripravljena, da spomladi podpre vse nove sadike.
Tudi škodljivci se redkeje odločijo za napad, če so rastline vitalne in močne, saj je narava sama programirana tako, da napada tisto, kar je šibko. Z jesenskim hranjenjem torej ustvarimo nevidni ščit, ki varuje naš vrt pred težavami v novi sezoni.
Strateški korak
Tretji korak je nekoliko bolj strateški – prekopavanje in zastirka. Ko jeseni prekopljemo zemljo, na plano prinesemo številne ličinke in jajčeca škodljivcev, ki so se skrivala pod površjem. Na ta način jih izpostavimo hladnemu zraku in pticam, ki bodo poskrbele, da marsikatera ličinka ne bo preživela do pomladi.
Nato je čas, da zemljo zaščitimo – ne samo pred mrazom, ampak tudi pred erozijo in izgubo hranil. Tu pride na vrsto zastirka: plast slame, listja ali lubja, ki deluje kot odeja. Ne le da ohranja vlago in toploto, temveč tudi preprečuje, da bi škodljivci znova našli popolne pogoje za prezimovanje.
Ko septembra naredimo te tri stvari, pravzaprav podarimo sebi spomladanski mir. Takrat, ko si bomo želeli sejati, saditi in občudovati prve poganjke, ne bomo razmišljali o tem, zakaj listi ovenijo ali kdo grize mlade rastline. Vrt bo dihal, zemlja bo močna, škodljivci pa bodo v manjšini.
V resnici je september kot zadnja priložnost, da zaključimo sezono z mislijo na prihodnost. Tako kot zvečer pospravimo stanovanje, da nas zjutraj pričaka red, tudi na vrtu velja enako pravilo: kar naredimo zdaj, nam bo jutri povrnilo mir. In to je tisti občutek, ki ga vrtnarji najraje doživimo – da narava sodeluje z nami, ne proti nam.
Foto: Pixabax
