V Sloveniji se je začel Teden turističnih kmetij, ki med 10. in 19. aprilom odpira vrata 30 kmetij po državi – hkrati pa odpira tudi vprašanja, kako vzdržen je razvoj turizma na podeželju in kdaj bodo na voljo obljubljene podpore za kmete.
Dogodek, ki ga organizira Združenje turističnih kmetij Slovenije v sodelovanju s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije, je namenjen predvsem domačim obiskovalcem in umeščen v obdobje pred glavno sezono. Začetek so zaznamovali na turistični kmetiji Pr’Dovar pod Krvavcem.
60 programov kot vstop v sezono
V desetih dneh bo na voljo več kot 60 programov – od kulinaričnih delavnic in degustacij do vodenih ogledov, aktivnosti v naravi in večdnevnih paketov.
Vodja projekta Tadeja Waldhuber je ob predstavitvi poudarila širino ponudbe: „V sklopu dogajanja bo potekalo več kot 60 programov, ki bodo vključevali kulinarične delavnice tradicionalnih jedi iz lokalnih sestavin, vodene oglede, degustacije in aktivnosti v naravi.“
Dogodek ima dvojno vlogo: promocijsko in testno. Gre za preverjanje zanimanja v obdobju, ko se turistična sezona še ni zares začela.
Majhen delež, a ključna vloga
Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Jože Podgoršek je opozoril, da turistične kmetije predstavljajo le 3,5 odstotka vseh nočitvenih zmogljivosti v Sloveniji, vendar so prisotne tam, kjer druge ponudbe pogosto ni.
„Ponujajo doživljajski turizem na pristnem slovenskem podeželju s pristno domačo hrano,“ je dejal.
A hkrati opozoril na realnost za kulisami: „Kar za obiskovalce deluje kot pravljica, za sabo nosi ogromno dela članov kmečkih družin.“
Turistične kmetije so razpršene predvsem v hribovskih in gorskih območjih, kjer se nahaja 55 odstotkov vseh kmetijskih zemljišč v Sloveniji. Prav ta območja so po njegovih besedah tudi najbolj občutljiva za spremembe v kmetijski in razvojni politiki.
Povezovanje kot pogoj za preživetje
Nova predsednica Združenja turističnih kmetij Slovenije Slavica Grobelnik je kot eno ključnih vprašanj izpostavila povezovanje ponudnikov.
„Turistične kmetije morajo postati enakovreden člen v ponudbi z vinskim turizmom,“ je dejala. Ob tem je poudarila potrebo po sodelovanju z vinarji, čebelarji, zeliščarji, sirarji in drugimi lokalnimi ponudniki.
„Nižji stroški, najboljša kakovost, dobra cena, ustno priporočilo,“ je opisala model, ki bi lahko dolgoročno stabiliziral sektor.
Gre za poskus, da bi razdrobljena ponudba na podeželju začela delovati kot povezan sistem – kar do zdaj pogosto ni bil primer.
Čakanje na razpis
Ob promociji pa ostaja odprto vprašanje financiranja. Specialistka za turizem Renata Kosi je opozorila, da sektor še vedno čaka na razpis za nekmetijske dejavnosti na kmetijah (IRP25), ki je napovedan že od leta 2024.
Po neuradnih informacijah naj bi bil objavljen junija, so navedli na KGZS.
Za številne kmetije to ni postransko vprašanje, temveč ključno za nadaljnji razvoj dopolnilnih dejavnosti, ki so pogosto pogoj za njihovo preživetje.
Vstop v sezono tako poteka z dvema vzporednima zgodbama: na eni strani odprta vrata in ponudba za obiskovalce, na drugi pa negotovost glede pogojev, v katerih bo ta dejavnost lahko rasla.
