Pred 50 leti, 10. novembra 1975, so bili v italijanskem mestu Osimo podpisani Osimski sporazumi – Pogodba in Sporazum o pospeševanju gospodarskega sodelovanja med takratno Jugoslavijo in Italijo. Sporazumi veljajo za enega ključnih diplomatskih dosežkov povojnega obdobja, saj so določili temelje za urejene in stabilne odnose med državama.
Njihovo veljavnost sta Republika Slovenija in Italijanska republika potrdili 31. julija 1992 z izmenjavo not. S tem sta se državi zavezali k spoštovanju dogovorov, ki še danes veljajo za enega od stebrov mednarodnopravnih odnosov med državama.
Osimski sporazumi so bili sklenjeni le nekaj mesecev po sprejetju Helsinške sklepne listine. Temeljili so na načelih preseganja delitev in spodbujanja miroljubnega sožitja med državami.
„Poleg dokončne ureditve poteka državne meje so bili Osimski sporazumi ključnega pomena in podlaga za urejanje vprašanj obeh narodnih skupnosti – slovenske v Italiji in italijanske v Sloveniji,“ so navedli na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve ter Veleposlaništvu Republike Slovenije v Rimu.
Sporazumi so dali zagon krepitvi gospodarskih stikov in omogočili prve skupne infrastrukturne projekte. Ti so prispevali k razvoju obmejnih območij, kulturni izmenjavi ter poglabljanju stikov med ljudmi. „Osimski sporazumi predstavljajo trajno dediščino dialoga in miru,“ so poudarili.
Od političnega dogovora do konkretnega sodelovanja
V desetletjih po podpisu so Slovenija in Italija postopoma gradili medsebojno zaupanje in presegali zgodovinske ovire. „Sodelovanje je danes trdno in vsestransko,“ so pojasnili v skupni izjavi.
Državi razvijata številne projekte na gospodarskem, znanstvenem in kulturnem področju. Med uspešnimi primeri je čezmejno sodelovanje, ki bogati obe družbi in krepi vezi med prebivalci na obeh straneh meje.
„V minulih desetletjih sta Slovenija in Italija postopoma gradili medsebojno zaupanje in presegali ovire v dobrobit obeh narodov, narodnih skupnosti in prebivalstva na obeh straneh meje,“ so dodali.
Letos pa je simbol tega sodelovanja dobil še posebno razsežnost. Prva čezmejna Evropska prestolnica kulture je postala Nova Gorica skupaj z Gorico. Projekt, ki ga obe državi omenjata kot dokaz zrelih odnosov, ponazarja nadaljevanje duha Osimskih sporazumov.
„Najlepši izraz dosežene ravni v odnosih med državama od sklenitve Osimskih sporazumov je letošnja prva čezmejna Evropska prestolnica kulture, ki sta jo skupaj zasnovali in uresničili Nova Gorica in Gorica. Na projekt smo v obeh državah upravičeno ponosni,“ so zapisali v skupni izjavi Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve ter Veleposlaništvo Republike Slovenije v Rimu.
Foto: Neznani avtor/Jadranski arhipelag/Wikimedia
