Nafta je v ponedeljek znova močno poskočila, trg pa vse bolj reagira na hitro širjenje konflikta na Bližnjem vzhodu. Po vikendu, ki so ga zaznamovali prvi napadi jemenskih Hutijev na Izrael, se tveganje za motnje v globalni oskrbi z energenti še povečuje.
Severnomorska nafta Brent se je v nočnem trgovanju povzpela na 115,66 dolarja za sod, kar pomeni 2,74 odstotka več kot ob koncu prejšnjega tedna. Že v petek je pridobila 4,2 odstotka. Ameriška nafta West Texas Intermediate je dosegla 102,56 dolarja za sod, kar je 2,93 odstotka več kot v prejšnji seji.
Rast cen ni več posledica zgolj tržnih pričakovanj, temveč vse bolj neposreden odziv na dogajanje na terenu. Ključno ozko grlo svetovne energetike – Hormuška ožina – je zaradi konflikta dejansko zaprto območje, kar pomeni pritisk na dobavne poti, ki oskrbujejo približno petino svetovne porabe nafte in plina.
To se že jasno odraža v številkah. Brent je v tem mesecu pridobil približno 59 odstotkov, kar presega rast iz časa zalivske vojne leta 1990. Gre za enega najizrazitejših skokov v sodobni zgodovini naftnega trga.
Napetosti se ne umirjajo, temveč širijo. Konflikt, ki se je začel 28. februarja z ameriškimi in izraelskimi napadi na Iran, se je v zadnjih dneh razširil še na širše območje Arabskega polotoka. Napadi Hutijev so odprli novo tveganje – varnost ladijskega prometa v Rdečem morju.
Čez vikend je bil v napadih poškodovan tudi naftni terminal v omanskem Salalahu. To pomeni, da se grožnja seli tudi na infrastrukturo zunaj neposrednih bojnih območij, kar dodatno povečuje negotovost na trgih.
Analitiki opozarjajo, da bi morebitne motnje izvoza iz savdskega pristanišča Yanbu povzročile dodatne zaplete. V tem primeru bi bilo treba tokove nafte preusmeriti proti egiptovskemu naftovodu Suez–Mediteran, kar bi podaljšalo transportne poti in povečalo stroške.
Stopnjuje pa se tudi politična retorika. Iran je sporočil, da je pripravljen odgovoriti na morebitni ameriški kopenski napad, Washington pa obtožil, da tak scenarij dejansko pripravlja.
Kljub zaostrovanju pa potekajo tudi diplomatski stiki. Pakistanski zunanji minister Ishaq Dar je potrdil pogovore o možnostih za hitro prekinitev spopadov in celo o morebitnih srečanjih med predstavniki ZDA in Irana v Islamabadu.
Naftni trg tako ostaja ujet med dve skrajnosti – vse večje tveganje na terenu in negotove poskuse diplomacije. Vsaka nova informacija iz regije pa ima neposreden in takojšen vpliv na cene.
