Cene nafte so se v torek opazno zvišale in s tem nadomestile del izgub iz prejšnjih dni, pri čemer so trge znova pretresle skrbi glede motenj v dobavi. V ospredju ostaja Hormuška ožina, ena ključnih svetovnih energetskih poti, kjer razmere zaradi vojaškega konflikta ostajajo napete.
Referenčna nafta Brent se je v jutranjem trgovanju povzpela za približno 2,7 odstotka na 102,95 dolarja za sod, medtem ko je ameriška nafta WTI pridobila 2,6 odstotka in dosegla 95,95 dolarja za sod. Gre za delno okrevanje po padcu v prejšnji seji, ko so cene zdrsnile, potem ko je nekaj tankerjev uspelo prečkati območje.
Tokratno rast poganja predvsem negotovost glede dostopnosti ključne plovne poti, skozi katero sicer poteka približno 20 odstotkov svetovne trgovine z nafto in utekočinjenim zemeljskim plinom.
Razmere v ožini so se v zadnjih tednih močno zaostrile zaradi nadaljevanja vojaških operacij v regiji. Oskrba je otežena, kar povečuje tveganje za pomanjkanje energentov in dodatno spodbuja rast cen. Kot navajajo viri iz energetskih trgov, so k dvigu cen prispevali tudi incidenti v Združenih arabskih emiratih, kjer je bil del naftne infrastrukture v industrijski coni Fujairah tarča napada z brezpilotnim letalnikom. Čeprav o poškodbah niso poročali, je dogodek še dodatno okrepil negotovost.
Po podatkih iz energetskega sektorja so referenčne cene surove nafte z Bližnjega vzhoda dosegle rekordne ravni, kar odraža omejeno ponudbo na trgu. Zaradi zapletov v prometu naj bi Združeni arabski emirati začasno zmanjšali proizvodnjo za več kot polovico.
Geopolitični pritiski in razhajanja med zavezniki
Dodatno negotovost povzroča tudi politična dimenzija krize. Ameriški predsednik Donald Trump je zaveznice pozval k večji vojaški prisotnosti za zaščito tankerjev, vendar več držav ni pripravljeno sodelovati v tovrstnih operacijah.
Po poročanju Reutersa so nekatere države zavrnile pošiljanje vojaških ladij, kar je sprožilo ostre odzive iz Washingtona. Medtem potekajo tudi diplomatska prizadevanja za zagotovitev varnega prehoda ladij – Iran naj bi v tem okviru Indijo zaprosil za izpustitev treh zaseženih tankerjev.
V ozadju naraščajočih cen se pojavljajo tudi predlogi za ublažitev razmer. Vodja Mednarodne agencije za energijo je nakazal možnost dodatnega sproščanja nafte iz strateških rezerv, poleg že dogovorjenih 400 milijonov sodčkov.
Ob tem Izrael napoveduje nadaljevanje vojaških operacij, kar nakazuje, da bi napetosti v regiji lahko trajale še več tednov, s tem pa tudi pritisk na svetovne energetske trge.
