V zgodnjih urah 7. oktobra 2023, na judovski praznik Simchat Tora, je teroristično gibanje Hamas iz Gaze izvedlo usklajen napad na Izrael. Dogodek, ki so ga poimenovali Operacija poplava Al-Aksa, velja za največji napad na izraelsko ozemlje v zadnjih desetletjih in je v hipu pretresel celoten Bližnji vzhod ter svetovno javnost.
Okoli pol sedmih zjutraj je proti Izraelu poletelo na tisoče raket, medtem ko je mejo prečkalo več sto oboroženih napadalcev. Hamas in druge palestinske skupine so uporabile vozila, motorje, čolne ter celo jadralna padala. Na udaru so bile vojaške baze, kibuci in obmejna mesta, med drugim Be’eri, Kfar Aza, Nir Oz, Nahal Oz in Sderot.
Posebno tragičen je bil napad na glasbeni festival Supernova pri kibucu Re’im, kjer so napadalci ubili ali ugrabili več sto udeležencev. Kasnejše preiskave so pokazale, da je bilo na prizorišču ubitih več kot 360 ljudi, večinoma mladih.
Po uradnih podatkih izraelskih oblasti je življenje izgubilo več kot 1170 ljudi, več kot 3000 pa je bilo ranjenih. Hamas in zavezniki so v Gazo odpeljali približno 250 talcev – med njimi otroke, ženske in starejše. Del ujetih so kasneje ubili, del pa izpustili v izmenjavah v letih 2023 in 2024.
Med samimi spopadi je bilo ubitih tudi več kot 1500 pripadnikov Hamasa. Izraelci so 7. oktober poimenovali „črna sobota“, saj je napad sprožil občutek ranljivosti in globoko družbeno travmo.
Izraelski odgovor in stopnjevanje vojne
Premier Benjamin Netanjahu je kmalu po napadu razglasil vojno stanje in napovedal popolno uničenje Hamasa. Izraelske obrambne sile so začele obsežne zračne napade na Gazo, pozneje pa še kopensko ofenzivo, katere cilj je bila osvoboditev talcev in uničenje vojaških struktur Hamasa.
Spopadi so se hitro razširili v najhujšo izraelsko-palestinsko vojno 21. stoletja. Po podatkih Združenih narodov je do jeseni 2024 v Gazi umrlo več kot 35.000 Palestincev, več milijonov pa je bilo prisiljenih zapustiti svoje domove. Izrael trdi, da Hamas uporablja civilne objekte v vojaške namene, humanitarne organizacije pa opozarjajo na katastrofalno stanje prebivalstva.
Opozorila pred napadom in mednarodne reakcije
Nekateri izraelski in tuji mediji so kasneje razkrili, da so obveščevalne službe že mesece pred napadom zaznale signale o pripravah Hamasa, a jih niso obravnavale kot resno grožnjo. Kdo je opozorila prezrl, še vedno ni jasno.
Napad Hamasa so obsodile ZDA, Evropska unija, Združeno kraljestvo, Nemčija, Kanada in Japonska. Iran in Katar sta odgovornost pripisala izraelski okupacijski politiki. Združeni narodi so pozvali k spoštovanju humanitarnega prava, Mednarodno kazensko sodišče pa je začelo preiskavo domnevnih vojnih zločinov obeh strani. Nalogi za prijetje voditeljev Hamasa so bili v obravnavi, a do jeseni 2025 še niso bili izdani.
Napad 7. oktobra je zaznamoval prelomnico v izraelsko-palestinskem konfliktu. V Izraelu je sprožil politične pretresе in občutek negotovosti, v Gazi pa povzročil humanitarno katastrofo z deset tisoči mrtvih in ranjenih. Regija je vstopila v novo obdobje dolgotrajne nestabilnosti, katere razplet ostaja negotov.
Foto: Pixabay
