Slovenija je v letu 2025 nevladnim organizacijam namenila skupaj 723 milijonov evrov javnih sredstev. Denar je bil razdeljen prek državnega proračuna, občinskih proračunov, javnih zavodov, dveh fundacij za financiranje humanitarnih in invalidskih organizacij ter prek 1 odstotka dohodnine, ki ga razporeja Finančna uprava Republike Slovenije.
V državi je registriranih več kot 27.000 nevladnih organizacij, od tega ima 6.221 organizacij status delovanja v javnem interesu. V obdobju 2016–2025 so nevladne organizacije iz državnega proračuna (brez občinskih sredstev) prejele skupaj 1,24 milijarde evrov, pri čemer je bilo 106,3 milijona evrov evropskih sredstev razdeljenih prek državnih mehanizmov. V to vsoto niso vključena sredstva, ki jih organizacije pridobijo neposredno na razpisih Evropske unije.
Podatki izkazujejo, da se velik del sredstev koncentrira v razmeroma majhnem delu sektorja, medtem ko se preostanek razprši med več tisoč organizacij z različnimi dejavnostmi, velikostjo in obsegom delovanja.
Največji posamezni program financiranja v nevladnem sektorju je osebna asistenca, ki je od leta 2019 največji porabnik javnih sredstev na tem področju. V letu 2025 je bilo za osebno asistenco namenjenih več kot 220 milijonov evrov, kar predstavlja približno 30 odstotkov vseh sredstev, namenjenih nevladnim organizacijam v tem letu.
Rast celotnega financiranja nevladnega sektorja v zadnjih letih časovno sovpada s širitvijo sistema osebne asistence. Leta 2003 so nevladne organizacije skupaj prejele 167 milijonov evrov, danes pa je skupni znesek približno štirikrat višji. Samo v letu 2025 je bilo za nevladne organizacije namenjenih približno 75 milijonov evrov več kot leto prej.
Med največjimi prejemniki javnega denarja so izvajalci osebne asistence. Osebna asistenca Pomurja je v letu 2025 prejela več kot 18 milijonov evrov, Zavod Brez ovir več kot 13 milijonov evrov, Zveza Sonček pa 11 milijonov evrov. Med večjimi prejemniki so tudi Waldorfska šola, Združenje multiple skleroze in Zavod svetega Stanislava, vsaka z okoli 9 milijoni evrov, ter Rdeči križ Slovenije z 8,4 milijona evrov.
Pri največjih izvajalcih osebne asistence je struktura porabe razmeroma natančno opredeljena. Eden največjih izvajalcev je v letu 2023 porabil 91,7 odstotka vseh sredstev za plače osebnih asistentov, 8,3 odstotka pa za organizacijo izvajanja storitve. Ob zaključku poslovnega leta je v državni proračun vrnil 414.262 evrov neporabljenih sredstev. V zadnjih petih letih je isti izvajalec prejel več kot 77 milijonov evrov javnega denarja.
Preostali sektor: več tisoč organizacij in razdeljena sredstva
Preostali del nevladnega sektorja sestavljajo organizacije, ki ne izvajajo neposrednih socialnovarstvenih storitev. Delujejo na področjih raziskovanja, izobraževanja, zagovorništva, kulture, medijev, mladinskega dela in drugih dejavnosti. Njihovo financiranje poteka predvsem prek projektnih razpisov ministrstev, javnih zavodov ter evropskih programov.
Ministrstvo za javno upravo je v zadnjih desetih letih prek Sklada za razvoj nevladnih organizacij in drugih razpisov razdelilo 66,2 milijona evrov. Sklad je bil ustanovljen leta 2018 in se financira predvsem iz nenamenske dohodnine. Sredstva so namenjena razvoju podpornega okolja, profesionalizaciji sektorja in sofinanciranju projektov, izbranih na razpisih EU in EFTA.
Podatki za leto 2024 kažejo, da so posamezne nevladne organizacije, ki ne izvajajo neposrednih storitev za uporabnike, prejele tudi več sto tisoč evrov javnih sredstev. Mirovni inštitut je v tem letu prejel 835.719 evrov, Legebitra 374.932,08 evra, Danes je nov dan 91.287 evrov, Amnesty International Slovenija 67.679 evrov, PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja pa 65.933 evrov.
Pri delu teh organizacij skupni letni proračuni presegajo 1 milijon evrov, financirani pa so iz kombinacije domačih javnih razpisov in tujih virov. Za ta del sektorja ni vzpostavljen enoten, centraliziran javni pregled, ki bi na ravni celotnega nevladnega sektorja omogočal primerjavo razmerij med sredstvi, porabljenimi za administracijo, plače zaposlenih in vsebinske programe. Organizacije poročajo po posameznih projektih in razpisih, podatki pa niso sistematično združeni v primerljivo celoto.
Nadzor nad porabo sredstev izvajajo financerji. Pri evropskih sredstvih so zahteve glede poročanja praviloma strožje, z natančno določenimi proračunskimi postavkami, revizijskimi sledmi in možnostjo naknadnih preverjanj. Na področju osebne asistence je ministrstvo za delo v zadnjih letih ugotovilo nepravilnosti, zaradi katerih je sedmim izvajalcem odvzelo status, v treh primerih vložilo kazenske ovadbe ter sprožilo postopke za vračilo neupravičeno porabljenih sredstev. Ministrstvo je hkrati pripravilo predlog sprememb zakonodaje za okrepitev nadzora nad sistemom.
Podatki temeljijo na javno dostopnih evidencah državnih institucij in uradnih poročilih.
![Romana Tomc [Foto: www.RomanaTomc.si]](https://i0.wp.com/portal24.si/wp-content/uploads/2023/05/tomcromana2018-19-scaled.jpg?fit=300%2C200&ssl=1)
