Na Hrvaškem se soočajo z največjim izbruhom afriške prašičje kuge (APK) pri domačih prašičih doslej. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) slovenske rejce opozarja na nujnost doslednega spoštovanja biovarnostnih ukrepov, hkrati pa lovce in potnike poziva k previdnosti pri potovanjih na Hrvaško, kjer je tveganje za širjenje bolezni zelo visoko.
V zadnjih tednih se APK hitro širi v osiješko-baranjski in vukovarsko-sremski županiji. Hrvaške oblasti navajajo, da gre za največje žarišče bolezni do zdaj. Okužba je bila potrjena tudi v obratu z okoli 10.000 prašiči, kjer bodo v skladu z ukrepi za izkoreninjenje bolezni vse živali evtanazirane.
Doslej so morali usmrtiti že približno 41.000 prašičev. Hrvaški strokovnjaki ob tem opozarjajo, da k širjenju bolezni prispevajo neodgovorno ravnanje rejcev, nezakonita trgovina in pomanjkljivo upoštevanje biovarnostnih ukrepov.
UVHVVR slovenske rejce poziva k previdnosti: „Dosledno izvajanje biovarnostnih ukrepov je ključno za zmanjšanje tveganja za vnos bolezni v rejo.“ Med osrednje ukrepe sodijo uporaba zaščitne obleke in obutve, razkuževanje rok, opreme in obutve, omejevanje dostopa nepooblaščenim osebam, postavitev razkuževalnih barier pred vhodi v hleve ter preprečevanje stikov med domačimi in divjimi prašiči.
„Nakup živali naj bo izveden zgolj iz preverjenih rej, nove živali pa morajo biti izolirane pred vključitvijo v čredo,“ so dodali na upravi. V primeru suma na APK – kot so nenaden pogin živali, povišana telesna temperatura, zmanjšan apetit, bruhanje ali driska – morajo rejci nemudoma obvestiti veterinarja.
Tudi lovce UVHVVR opozarja, naj pri izvajanju lova dosledno upoštevajo biovarnostne ukrepe in se izogibajo lovu v državah, kjer je bolezen potrjena, predvsem na Hrvaškem in v Italiji. Poleg tega uprava potnike opozarja, naj iz držav, kjer je APK prisotna, ne prinašajo izdelkov iz mesa ali drugih surovin prašičjega izvora. Ostankov hrane, prinešene s teh območij, ne smejo odlagati v naravo, ampak zgolj v pokrite zabojnike.
Stroga pravila EU
Zaradi tveganja za širjenje afriške prašičje kuge, pa tudi drugih bolezni, kot so slinavka in parkljevka ter kuga drobnice, evropska zakonodaja določa stroge omejitve. Potniki ob vračanju v EU s seboj ne smejo vnašati mleka, mesa in proizvodov iz teh surovin.
Prepoved velja tudi za druge proizvode živalskega izvora. UVHVVR poudarja: „Potniki naj dosledno spoštujejo prepovedi in omejitve pri vnosu proizvodov živalskega izvora v osebni prtljagi iz tretjih držav.“
Afriška prašičja kuga se v letu 2025 še naprej širi po Evropi. Izbruhi so potrjeni v številnih državah članicah EU, zlasti v vzhodni in južni Evropi, pa tudi v nekaterih sosednjih tretjih državah. Posebej resne posledice beležijo v Italiji, kjer so v regijah Piemont, Lombardija in Emilija-Romanja zaradi okužb morali usmrtiti več deset tisoč prašičev.
Bolezen tam ogroža tudi proizvodnjo tradicionalnih mesnih izdelkov. V Furlaniji – Julijski krajini, ki meji na Slovenijo, APK za zdaj še niso potrdili.
Gre za nalezljivo virusno bolezen domačih in divjih prašičev, proti kateri cepivo ne obstaja. APK sicer ne ogroža zdravja ljudi ali drugih živalskih vrst, a zaradi velike smrtnosti prašičev in posledičnih omejitev v trgovanju predstavlja eno največjih groženj evropski prašičereji.
Foto: Pixabay
