Po podatkih popisa prebivalstva, opravljenega leta 2023, muslimani v Albaniji prvič po več kot dvesto letih ne predstavljajo večinske verske skupnosti. Podatki kažejo na pomemben premik v verski sestavi države, ki je dolgo veljala za pretežno muslimansko.
Statistični urad Albanije poroča, da se je delež muslimanov v državi znižal na 45,7 odstotka, kar pomeni, da prvič v zgodovini predstavljajo manj kot polovico celotnega prebivalstva. V primerjavi s popisom iz leta 2011 je število pripadnikov islama upadlo za več kot 30 odstotkov.
Med verskimi skupnostmi so posebej izpostavljeni tudi pripadniki bektaškega reda, ki jih je v Albaniji 4,8 odstotka. Čeprav izvirajo iz šiitske islamske tradicije in sodijo med sufijske redove, se v albanskem popisu obravnavajo kot ločena verska skupina. Red ima korenine v 13. stoletju in je v Albaniji prisoten že več stoletij.
Med kristjani največji delež predstavljajo katoličani (8,4 odstotka), sledijo pravoslavni verniki in druge krščanske skupnosti. Delež kristjanov skupaj znaša 15,6 odstotka. Hkrati pa narašča število tistih, ki vero opuščajo – 13,8 odstotka prebivalcev se opredeljuje kot verni brez pripadnosti določeni veroizpovedi, 3,6 odstotka pa kot ateisti.
Vzroki: izseljevanje in demografske spremembe
Eden ključnih dejavnikov, ki vplivajo na spremembo verske slike države, je obsežno izseljevanje. Po poročanju več tujih medijev, med njimi tudi turške tiskovne agencije, je Albanijo v zadnjem desetletju zapustilo približno 15 odstotkov prebivalstva. Vzrok naj bi bila predvsem nizka stopnja zaposlitvenih možnosti in iskanje boljše prihodnosti v tujini, zlasti med mladimi.
Poleg tega se država sooča tudi s padajočo rodnostjo, kar še dodatno vpliva na spremembo demografije. Vzorec izseljevanja ni nov, vendar je v zadnjih letih dosegel višek, kar se zdaj odraža tudi v uradnih popisnih podatkih.
Zgodovinski pogled: od katoliške do muslimanske večine
Albanija je bila v preteklosti, še pred osmanskimi osvajanji, večinsko katoliška. Šele s prihodom Osmanskega imperija v 15. stoletju je začela postajati pretežno muslimanska država. Verska struktura se je skozi stoletja postopoma spreminjala, deloma tudi zaradi političnih vplivov in zgodovinskih pretresov.
Vpliv ima tudi bližina Grčije, kjer dela veliko albanskih izseljencev, in kjer je prisotno močno pravoslavje. To vpliva na vračanje pravoslavne tradicije tudi v Albaniji, zlasti v južnih predelih države.
Religioznost v Albaniji je bila močno prizadeta v obdobju komunističnega režima po drugi svetovni vojni, ko je bila država ena redkih na svetu, ki je uradno razglasila ateizem in prepovedala javno izražanje vere. Takšna ureditev je trajala skoraj pol stoletja, vse do začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko je država prešla v demokratični sistem.
Obnova verskega življenja po padcu komunizma ni potekala enotno in hitro, saj so ljudje dolgo časa živeli brez institucionalne vere. Zaradi tega številni prebivalci danes izražajo vero bolj kot kulturno identiteto kot pa kot redno duhovno prakso.
Ob tem Albanija še vedno ostaja ena izmed najrevnejših držav v Evropi. Kljub gospodarski rasti v preteklem desetletju se država sooča z visoko stopnjo brezposelnosti, korupcijo in šibko infrastrukturo, kar ovira tako razvoj kot tudi tuje investicije.
Foto: Pixabay
