Četrtina delovnih mest v Evropi že uporablja algoritme ali umetno inteligenco (UI) pri sprejemanju odločitev, ki vplivajo na vsakdanje delo zaposlenih, kaže raziskava litovske agencije Visionary Analytics, pripravljena za Evropsko komisijo.
Po navedbah poročila, na katerega se bo ta delež v naslednjem desetletju hitro povečal. Orodja umetne inteligence se uporabljajo v postopkih zaposlovanja, razporejanja nalog, nadzora in ocenjevanja delovne uspešnosti, pri čemer vse pogosteje posegajo tudi v tradicionalna delovna okolja zunaj digitalnih platform.
Skupno poročilo Evropske komisije in Mednarodne organizacije dela (ILO) navaja, da francoski logistični sektor že uporablja sisteme umetne inteligence za načrtovanje poti in posredovanje podatkov o prometu ali dostavnih lokacijah, navaja Euronews. Takšni sistemi pa hkrati omogočajo obsežen nadzor nad vozniki in njihovo delovno učinkovitostjo.
Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) opozarja, da so pogajanja o kolektivnih pogodbah, ki bi zaposlenim omogočila vpogled v delovanje algoritmov, izjemno zahtevna. Kot je za Euronews pojasnila konfederalna sekretarka ETUC Tea Jarc, se sindikati srečujejo s pomanjkanjem strokovnega znanja in sredstev, kar otežuje nadzor nad uvedbo tehnologij na delovnih mestih.
Po njenih besedah algoritmi pogosto zbirajo občutljive podatke, v nekaterih primerih celo o duševnem zdravju zaposlenih, ter spremljajo delavce tudi zunaj delovnega časa. Številni delodajalci po njenih navedbah uvajajo nove metode merjenja uspešnosti brez predhodnega obveščanja sindikatov ali delavcev.
Evropska komisija priznava, da obstoječa zakonodaja EU delno ureja vprašanja, povezana z algoritmičnim upravljanjem – kot so preglednost, intenzivnost dela in predvidljivost – vendar še vedno obstajajo pomembne vrzeli, na primer pri določanju meja med delovnim in prostim časom.
Naraščajoča potreba po zakonodajni posodobitvi
Raziskovalec na Oxfordskem internetnem inštitutu Alessio Bertolini meni, da uporaba algoritmov pri upravljanju delovnega procesa ni nov pojav, saj sega že v devetdeseta leta, vendar je z razmahom umetne inteligence doživela ponovni vzpon. V prihodnjih letih bo po njegovih besedah na delovnih mestih prisotna še bolj izpopolnjena različica teh sistemov, ki bodo postali vseprisotni del upravljanja.
Podatki sindikata Uni Europa, ki zastopa več kot 7 milijonov evropskih delavcev, kažejo, da je bilo v EU doslej podpisanih 23 kolektivnih sporazumov, v katerih je izrecno omenjeno algoritmično upravljanje.
Večji sindikati, kot so španski CCOO, UGT in danski 3F, so pri pripravi sporazumov najemali zunanje strokovnjake, saj imajo za to na voljo ustrezna sredstva. Večina drugih sindikatov teh možnosti nima, zato ETUC poziva k čezmejnemu sodelovanju strokovnjakov, da bi manjšim organizacijam pomagali pri pogajanjih in nadzoru nad izvajanjem dogovorov.
Jarc je poudarila, da tudi tam, kjer kolektivne pogodbe obstajajo, njihovo izvajanje pogosto ni učinkovito, saj so zaposleni tisti, ki morajo sami zahtevati informacije o tem, kako so nadzorovani. Po njenem mnenju mora nova zakonodaja zagotoviti več kolektivnih pravic sindikatov, da se lahko vključijo v razprave in nadzirajo spoštovanje podpisanih dogovorov.
Evropska unija pripravlja nove ukrepe
Do zdaj je zakonodaja EU o algoritmičnem upravljanju omejena predvsem na delavce v t. i. gig ekonomiji, kot so vozniki in dostavljavci pri platformah Uber ali Amazon. Leta 2024 je bila sicer sprejeta direktiva o platformskih delavcih, ki prepoveduje odpuščanje na podlagi odločitev, sprejetih izključno z algoritmom, ter določa, da morajo biti vse takšne odločitve podvržene človeškemu nadzoru.
Direktiva tudi nalaga podjetjem obveznost razkritja, če spremenijo svoje algoritme, in določa pravico zaposlenih do vpogleda v te spremembe. Kljub temu strokovnjaki opozarjajo, da zakonodaja ne zajema vseh delavcev, ki jih umetna inteligenca neposredno zadeva.
Tea Jarc in Alessio Bertolini menita, da bi morala Evropska komisija pripraviti bodisi novo direktivo bodisi razširitev obstoječe, ki bi vsem zaposlenim omogočila pregled nad odločitvami, sprejetimi s pomočjo umetne inteligence. „Zakonodajalci zaostajajo,“ je opozorila Jarc in dodala, da tehnologija že vpliva na milijone evropskih delavcev, vendar še vedno ni ustrezno regulirana.
ETUC zato predlaga sprejetje ločene direktive o umetni inteligenci na delovnem mestu, ki bi bila usklajena z evropsko pobudo za kakovostna delovna mesta. Med priporočili Evropski komisiji je to predlagal tudi Andrzej Bula, poročevalec odbora za zaposlovanje in socialne zadeve.
V okviru obstoječe zakonodaje EU, med drugim splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR) in zakona o umetni inteligenci, sicer že obstajajo določbe, ki državljanom omogočajo vpogled v osebne podatke, ki jih o njih hranijo podjetja, vendar sindikati menijo, da ti mehanizmi ne zadoščajo za učinkovito zaščito delavcev pred algoritmičnim nadzorom.
Foto: Freepik
