Ali Bruselj preko Erazmusa ‘dekonstruira’ evropske vrednote?
Evropska unija se rada ponaša s programom Erasmus+, ki velja za enega njenih najbolj prepoznavnih in simboličnih dosežkov. Izobraževalna pobuda, namenjena spodbujanju sodelovanja med študenti iz različnih evropskih držav, naj bi utelešala vrednote enotnosti, akademske odličnosti in skupne kulturne dediščine. Vendar pa vse glasnejši kritiki, med njimi francoska evropska poslanka Catherine Griset iz Nacionalnega zbora (RN), opozarjajo, da je program postal žrtev političnih igric in ideoloških preferenc Evropske komisije. V mnenju, prvotno objavljenem v reviji European Conservative, Griset trdi, da Bruselj z neupravičenimi sankcijami in vprašljivim financiranjem izobraževalnih ustanov izdaja temeljna načela, na katerih je Erasmus zgrajen.
Program Erasmus+ je bil zasnovan kot most med evropskimi narodi, ki naj bi mladim omogočal izmenjavo znanja, izkušenj in krepil občutek skupne identitete, piše Hungary Today. Navdih zanj je bil humanizem Erazma Rotterdamskega, ki je slovel po svoji zavezanosti intelektualni svobodi in akademski odličnosti. A namesto da bi ostal zvest tem idealom, se zdi, da je program postal orodje v rokah bruseljske birokracije, ki ga uporablja za uveljavljanje svojih političnih agend. Primer Madžarske in vprašljivo financiranje univerz z domnevnimi povezavami z islamizmom sta le vrh ledene gore, ki razkriva globlje težave v upravljanju tega sicer cenjenega programa.
Politična sankcija proti Madžarski
Eden najbolj spornih primerov, ki ga izpostavlja Griset, je odločitev Evropske komisije septembra 2023, da Madžarski prekine sodelovanje v programih Erasmus in Horizon Europe. Uradni razlog za to sankcijo je bila reforma visokega šolstva, ki jo je sprožila vlada Viktorja Orbána. Reforma je uvedla model upravljanja univerz, ki temelji na ameriškem pristopu: zasebne fundacije so prevzele vlogo skrbniških odborov, odgovornih za strateške, finančne in akademske odločitve. Namen te spremembe je bil dvojni – povečati mednarodni ugled madžarskih univerz in privabiti zasebne investicije v visokošolski sektor.
Madžarska vlada poudarja, da reforma ni bila vsiljena, temveč so jo svobodno sprejele večina univerz, medtem ko so tiste, ki se z njo niso strinjale, lahko ohranile prejšnjo strukturo. Podobni modeli upravljanja univerz sicer niso redkost v Evropi – najdemo jih na primer v Nemčiji. Kljub temu je Evropska komisija ukrepala odločno in Madžarsko izključila iz omenjenih programov, kar je prizadelo skoraj 180.000 študentov in celoten visokošolski sektor. Griset to potezo označuje kot nesprejemljivo in nepravično, saj naj bi šlo za politično motiviran udarec proti voditelju, ki se ne uklanja bruseljskim smernicam.
Dvojna merila v financiranju
Madžarska je sicer poskušala situacijo rešiti z novim zakonom, a Komisija je vsakič zahtevala dodatne spremembe, zaradi česar financiranje še vedno ostaja zamrznjeno. Kritiki trdijo, da Bruselj zlorablja koncept pravne države kot orožje za discipliniranje neposlušnih članic, pri čemer žrtvuje interese študentov in poglablja razpoke znotraj Unije. Hkrati pa se zdi, da Komisija uporablja dvojna merila, saj univerze z dokazanimi povezavami z ekstremističnimi gibanji nemoteno prejemajo sredstva Erasmus+.
Primer univerze Gaziantep v Turčiji je zgovoren: njen rektor je javno izrazil podporo Ismailu Hanijehu, vodji Hamasa, ki ga EU uvršča med teroristične organizacije. Kljub temu univerza ostaja del programa. Še bolj zaskrbljujoč je podatek iz leta 2021, ko je Islamska univerza v Gazi, znana tudi kot »kampus Hamas«, prek Erasmusa prejela 1,8 milijona evrov. Griset in vodja delegacije RN v Evropskem parlamentu Jean-Paul Garraud sta zahtevala revizijo tega financiranja, a je Komisija njune pozive ignorirala. Kako je mogoče, se sprašuje poslanka, da institucije, povezane z islamističnimi gibanji, še naprej uživajo evropske subvencije, medtem ko je Madžarska, polnopravna članica EU, izobčena?
Obnova prvotnega poslanstva Erasmusa
Ob teh očitnih zlorabah se zastavlja vprašanje, kaj je ostalo od prvotnega poslanstva Erasmusa. Program, ki naj bi slavil evropsko civilizacijo in njene vrednote, kot so intelektualna svoboda, akademska odličnost in humanizem, se zdi vse bolj oddaljen od svojih korenin. Namesto da bi spodbujal enotnost in prenašal skupno dediščino, postaja orodje za financiranje projektov, ki so v nasprotju s temi ideali. Medtem ko Madžarska trpi sankcije, se denar steka v ustanove, ki podpirajo ideologije, neskladne z evropskimi načeli, hkrati pa se zanemarja promocija humanistike in klasičnih ved.
Predlogi za prenovo programa
Griset in njeni zavezniki iz Nacionalnega zbora zato pozivajo k temeljiti prenovi programa. Prvi korak bi moral biti takojšnja odprava sankcij proti Madžarski, saj sodelovanje v Erasmusu ne bi smelo biti pogojeno s političnimi ali ideološkimi pritiski. Drugi nujen ukrep je revizija vseh evropskih sredstev, ki se stekajo v program, s posebnim poudarkom na prekinitvi financiranja institucij, povezanih z islamizmom ali drugimi radikalnimi gibanji. Nazadnje pa se mora Erasmus vrniti k svojim temeljem – spodbujanju sodelovanja med evropskimi študenti, prenosu skupnih vrednot in krepitvi humanistične tradicije.
Erasmus+ je preveč dragocen, da bi ga prepustili ideološkim eksperimentom bruseljske elite, poudarja Griset. Nacionalni zbor obljublja, da se bo še naprej boril za to, da program ponovno postane orodje akademske odličnosti in simbol evropske enotnosti.
