Če si se kdaj znašel ob loncu in se vprašal, ali moraš riž prej splakniti ali ne, nisi edini. Eden od tistih kuhinjskih trenutkov, ko se zdi, da se vsi okrog tebe kar naenkrat spremenijo v kuharske inštruktorje: “A si ga opral?!” Kaj torej drži – je to kulinarični mit ali smiselna praksa?
Glavni razlog? Škrob. Riž je naravno obdan z njim, a če ostane, se med kuhanjem spremeni v lepljivo, skoraj kremasto teksturo. To je lahko super – ali pa tudi ne. Če pripravljaš jed, kjer želiš, da so zrna ločena in rahla (na primer riž kot prilogo, solato ali za ocvrti riž), bo pranje v vodi pripomoglo k temu, da se zrna ne sprimejo v kepo.
Pranje pomaga tudi odstraniti drobne nečistoče, kot so prah, ostanki predelave ali celo kak mini kamenček – zlasti če imaš opravka z manj industrijsko predelanim rižem ali razsutimi variantami.
Pravilo: dokler voda ni skoraj bistra. Ne rabiš sterilne čistoče, a malo pozornosti bo dalo kulinarično razliko. Običajno zadostuje tri- do štirikratno spiranje z mrzlo vodo, ali pa preprosto mešaj riž v skledi z vodo in jo odlij.
Kdaj riža ne prati?
Presenečenje – včasih je škrob prav to, kar tvoja jed potrebuje. Rižota, suši in celo paella se zanašajo na kremasto povezovalno moč škroba, da sestavine lepo zaokrožijo v celoto. V teh primerih riža raje ne peri – bolj bo okusen, če ohraniš naravni škrob.
Tudi pri vnaprej obdelanem rižu, kot so instant različice ali riž v vrečkah za kuhanje, pranje ni nujno. So že industrijsko pripravljeni za hitro uporabo, čeprav jim ne bo škodovalo, če jih vseeno na hitro splakneš – če ne zaradi škroba, pa vsaj za boljši občutek.
Torej, kdo ima prav?
Odgovor ni enoznačen. Pranje riža je stvar jedi, vrste riža in osebnih preferenc. A če iščeš zlato sredino: pereš, ko želiš rahla, ločena zrna – in pustiš, ko si za kremasto teksturo. Tvoj lonec, tvoja pravila.
Foto: Freepik
