Psi so mojstri tihega opazovanja. Medtem ko človek svojo žalost pogosto skuša skriti ali racionalizirati, jo pes zazna brez vprašanj in brez razlage. Sprememba je zanj dovolj jasna. Nekaj je drugače. In to drugačnost zna prebrati presenetljivo natančno.
Žalost ni le stanje duha, ampak tudi telesni proces. Ob stresu in čustveni obremenitvi se v telesu spremenijo hormonska razmerja, kar vpliva tudi na telesni vonj. Človek tega ne zazna, pes pa. Njegov voh je občutljiv do te mere, da ujame drobne kemične spremembe, ki spremljajo čustva. Lastnik je navzven morda miren, za psa pa že “diši” drugače.
Psi ne berejo misli, berejo pa telo. Spuščena ramena, počasnejši koraki, manj očesnega stika, drugačna drža na kavču. Vse to so signali, ki jih pes vsakodnevno povezuje z razpoloženjem človeka. Ker lastnika pozna do potankosti, zazna tudi najmanjša odstopanja od običajnega vedenja.
Intonacija glasu ima za psa večjo težo kot pomen besed. Žalosten, utrujen ali pridušen glas zveni drugače kot sproščen pogovor. Psi se na to odzovejo skoraj instinktivno. Postanejo tišji, manj vsiljivi, včasih celo previdni. Kot bi čakali na znak, kako naprej.
Zakaj se pes takrat približa
Mnogi lastniki opazijo, da pes ob njihovi žalosti pride bližje. Se uleže ob noge, položi glavo v naročje ali preprosto ostane v isti sobi. Raziskave kažejo, da psi v trenutkih človeškega stresa pogosteje iščejo stik z lastnikom kot z drugimi ljudmi. Ne zato, ker bi “razumeli problem”, ampak ker zaznajo čustveno spremembo in se nanjo odzovejo s prisotnostjo.
Vprašanje, ali psi čutijo empatijo na človeški način, ostaja odprto. Strokovnjaki govorijo o kombinaciji dveh dejavnikov: biološke sposobnosti zaznavanja čustev in učenja skozi skupno življenje. Pes se nauči, da določeno razpoloženje pomeni manj igre, več miru ali več bližine. In temu se prilagodi.
Pes ne sprašuje, ne analizira in ne ponuja nasvetov. Njegova reakcija je preprosta: zazna spremembo in ostane. Prav v tej neposrednosti se skriva razlog, zakaj ljudje pogosto prav v težkih trenutkih občutijo posebno bližino svojega psa. Ne zato, ker bi pes znal pojasniti žalost, ampak ker jo zna prepoznati in ji biti tiho blizu.
