V posameznih primerih so tuji zdravniki dobili dovoljenje za delo, ne da bi komisija podala mnenje. Do tega je prišlo zato, ker se komisija v zakonskem roku ni sestala, zakon pa takšno tišino obravnava kot soglasje. Podatki ministrstva kažejo, da takšni primeri niso bili redkost. Ob tem pa se vse glasneje oglašajo tudi zdravniki, ki opozarjajo, da sistem v takih primerih nima prave varovalke.
Žurnal24 poroča, da so v uredništvu prejeli anonimno prijavo, da je v enem od slovenskih zdravstvenih domov specialistka zobne in čeljustne ortopedije iz tujine pridobila priznanje poklicne kvalifikacije zaradi napake v postopku. Po preverjanju so na Žurnal24 zapisali, da ne gre za napako v sistemu, temveč za primer, ko strokovna komisija o vlogi ni podala mnenja, zato je ministrstvo odločilo na podlagi zakonsko določenega roka.
Na Ministrstvu za zdravje so za Žurnal24 pojasnili, da je zdravnica pridobila priznanje poklicne kvalifikacije, ker je potekel zakonsko določen rok za podajo mnenja strokovne komisije. Komisijo so večkrat pozvali k posredovanju mnenja, vendar z njihove strani niso prejeli odziva. Komisijo so ob tem seznanili, da bo ministrstvo v skladu z drugim odstavkom 8. člena takrat veljavnega zakona v primeru neizdaje mnenja v predpisanem roku štelo, da je mnenje pozitivno, in izdalo odločbo o priznanju poklicne kvalifikacije. Odločba je bila po navedbah ministrstva izdana skladno z veljavno zakonodajo in na podlagi dodatno predloženih dokazil.
Primerov brez mnenja komisije je bilo veliko
Po podatkih, ki jih navaja Žurnal24, je Ministrstvo za zdravje v letu 2024 prejelo 320 vlog za priznanje poklicne kvalifikacije ali formalne izobrazbe na podlagi različnih pravnih podlag. Tričlanska strokovno-posvetovalna komisija je bila imenovana v 142 postopkih, ki so potekali po zakonu o priznavanju poklicnih kvalifikacij.
Na ministrstvu so za prej omenjeni portal pojasnili, da so se že na začetku pogosto soočali s težavami pri sestavi komisije, saj so člani zavračali imenovanje. Do sprememb v sestavi komisije je prihajalo tudi po že izdanem sklepu o imenovanju in po posredovanju dokumentacije, kar je postopke dodatno podaljševalo. Dodali so, da je bila sestava komisije otežena in zamudna ter da je bilo v več primerih treba zamenjati člana komisije, kar je povzročilo dodatno administrativno obremenitev in posledično podaljšanje postopkov.
Na Ministrstvu za zdravje so za Žurnal24 še navedli, da je bilo primerov, ko se komisija ni uspela pravočasno sestati, veliko. V takih primerih se je poklicna kvalifikacija priznala zaradi poteka zakonskega roka, ne da bi komisija podala mnenje.
Postopek po starem in po novem zakonu
Na vprašanje, kakšen je bil postopek, če komisija ni podala mnenja v roku, in ali obstajajo sankcije, so na ministrstvu za Žurnal24 odgovorili, da se je po prejšnjem zakonu štelo, da je mnenje komisije pozitivno. Po trenutno veljavni zakonodaji pa je mogoča zamenjava izvedenca, če ta mnenja ne poda v zakonsko določenem roku oziroma ne izpolni svojih obveznosti, ministrstvo pa v takem primeru imenuje drugega izvedenca.
Junija 2025 je začel veljati nov zakon o priznavanju poklicnih kvalifikacij zdravstvenih delavcev. Kot je poročala STA, so na Ministrstvu za zdravje z novim zakonom pričakovali hitrejše postopke, odpravo administrativnih ovir in manj težav pri zagotavljanju strokovne presoje dokumentacije.
Na ministrstvu so za Žurnal24 pojasnili, da je ena bistvenih novosti novega zakona, da se v postopku vedno imenuje izvedenca in se ne sestavlja več tričlanske strokovno-posvetovalne komisije. Hkrati ni več zahtevano dokazilo o znanju slovenskega jezika ali mnenje centra ENIC-NARIC.
Povprečen čas obravnave popolne vloge po novi zakonodaji je po navedbah ministrstva 60 dni do izdaje sklepa o dopolnilnih pogojih. Kandidatu se v sklepu določi rok do 3 let za odpravo dopolnilnih pogojev. Po prejšnji ureditvi so postopki do izdaje sklepa trajali tudi do 90 dni, v nekaterih postopkih po posebnem pravilniku pa do 120 dni, so za Žurnal24 navedli na ministrstvu.
Presoja dokumentacije in stroški postopkov
Na Ministrstvu za zdravje so za Žurnal24 pojasnili, da po novem zakonu mnenje poda izvedenec, ki ima strokovno znanje za pregled dokumentacije in presojo. Izvedenec je lahko posameznik, strokovno združenje, izobraževalni zavod ali drug javni zavod.
Plačilo za izvedenca znaša 272 €, v primeru presoje poklicne kvalifikacije specialista pa 426,39 €, kar je določeno z odredbo o stroških v zvezi s postopkom priznavanja poklicne kvalifikacije, so navedli na ministrstvu. Po podatkih ministrstva so po novi zakonodaji prejeli 225 vlog in do zdaj izdali 153 sklepov o imenovanju izvedenca.
Na ministrstvu so za Žurnal24 še povedali, da stroške izvedenca, dopolnilnih izpitov, pripravništva, strokovnega izpita in preizkusa strokovne usposobljenosti krije ponudnik zaposlitve. Če kandidat nima ponudbe za delo v Sloveniji, stroški bremenijo kandidata. Strošek preizkusa znaša 1.612,80 €, skupni strošek z izvedencem pa 1.884 € oziroma 2.039,19 € v primeru specialista.
Opozorila zdravnikov z omrežja X
Na omrežju X se je odzval specialist družinske medicine Igor Muževič, ki je zapisal, da bi bilo treba o takšni ureditvi obvestiti Evropsko komisijo, saj po njegovih navedbah slovenski zakon v praksi omogoča priznanje poklicnih kvalifikacij zdravnikom iz držav zunaj EU brez preverjanja usposobljenosti.
Po njegovem mnenju je to v nasprotju z evropskim pravnim redom in prizadevanji za varnost bolnikov. Ob tem je opozoril tudi na pojasnila Ministrstva za zdravje, da dolgoletne izkušnje kandidatov predstavljajo pomemben pokazatelj usposobljenosti, ter dodal, da dejstvo, da usposobljenost v teh primerih ni bila preverjena, po njegovih besedah ne more biti nepomembno vprašanje.
Odzvala se je tudi specialistka družinske medicine Polona Campolunghi Pegan, ki je zapisala, da gre za neposredno ogrožanje življenj ljudi, saj sprejemanje oseb brez preverjanja dejanske usposobljenosti na najzahtevnejša delovna mesta v zdravstvu po njenem mnenju pomeni, da nadzora ni.
