V vsakdanjih pogovorih se obrekovanje pogosto izmuzne v klepet skoraj neopaženo – kot majhen dodatek k popoldanski kavi ali kot “začimba” v pogovorih med sodelavci. Vsi imamo trenutke, ko nas zanese, žal pa obrekovanje ni nedolžen družabni ritual. Naše telo namreč na vsako negativnost – tudi na tisto, ki jo sami ustvarimo – odgovori s presenetljivo občutljivo biokemijo. In prav to je tema, ki jo mnogi podcenjujejo: kako obrekovanje fizično vpliva na naše zdravje.
Ko se pogovarjamo o drugih na način, ki ni najbolj prijazen, naše telo sproži enak stresni odziv, kot če bi bili neposredno udeleženi v konfliktu. Poveča se izločanje hormona kortizola, ki ga poznamo kot stresni hormon.
Višje ravni kortizola lahko vodijo do pospešenega srčnega utripa, napetih mišic in občutka notranjega nemira. Če to stanje traja dlje časa, postane kronično in vpliva na ključne fiziološke funkcije.
Strokovnjaki razlagajo, da telo ne zna razlikovati med dejanskim konfliktom in namišljenim, ustvarjenim v pogovoru. Ko obrekujemo, možgani zaznajo isto kombinacijo napetosti, pretečih informacij in socialnega tveganja, zato nas pripravljajo, kot da smo v nevarnosti.
Posledica? Povišana raven stresnih hormonov, ki znižujejo našo telesno odpornost in obremenjujejo srce.
Kako obrekovanje vpliva na imunski sistem
Ko se kortizol dvigne, imunski sistem doživi padec. To je obrambni mehanizem telesa, ki želi ohraniti energijo za “boj ali beg”. A v sodobnem življenju je ta odziv neprijeten spremljevalec: več stresa pomeni šibkejši imunski sistem.
Raziskave kažejo, da lahko ponavljajoče se negativno govorjenje povzroči večjo dovzetnost za prehlade in okužbe, poslabša kakovost spanja in upočasni regeneracijo po vsakodnevnih naporih. 7
Negativna naravnanost aktivira tudi simpatični živčni sistem, kar pomeni, da telo ostaja v stanju pripravljenosti, namesto da bi se sprostilo, obnovilo in ohranilo ravnovesje.
In tu nastopi pomemben vidik pozitivne psihologije: ko se osredotočamo na pozitivne misli, spodbudo in dobronamerne komentarje, naš imunski sistem prejme signal, da smo varni. To pa pomeni več energije, lažje soočanje s stresom in prijetnejše vsakdanje počutje.
Čustvena cena, ki se pretihotapi v fizične odzive
Čeprav se obrekovanje pogosto zdi kot način sproščanja, v resnici ustvarja nasproten učinek. Po začetnem občutku vznemirjenja ali pripadnosti skupini lahko sledi občutek praznine, napetosti ali krivde.
Ta čustva se hitro preslikajo v telo:
- napete mišice, zlasti v vratu in ramenih,
- glavoboli,
- hitrejše bitje srca,
- tesnoba, ki se pojavi šele kasneje.
Ko se večkrat znajdemo v podobni situaciji, telo vzpostavi vzorec odzivanja. To pomeni, da se lahko stres sproži že, ko pomislimo na situacijo, kjer navadno obrekujemo, ne šele takrat, ko to dejansko počnemo.
Pozitivni psihologi opozarjajo, da so naši odnosi eden najmočnejših napovednikov dobrega počutja. Ko ustvarjamo povezave, ki temeljijo na zaupanju in spoštovanju, telo tvori več oksitocina, hormona povezanosti. Oksitocin deluje kot naravni protistrup kortizolu – znižuje stres, umirja srčni utrip in izboljšuje razpoloženje.
Kako preusmeriti energijo: iz negativnih v zdrave pogovore
Če želimo zaščititi svoje telo in dobro počutje, je ključno, da razvijemo nove komunikacijske navade. To ne pomeni, da moramo postati popolni ali da nikoli več ne smemo kritično presojati. Pomeni pa, da lahko zavestno izberemo drugačno smer, ko začutimo, da nas pogovor vleče v negativnost.
Nekaj prijaznih strategij, ki se dobro obnesejo v vsakodnevnih situacijah:
- Preverimo namen: Ali nas obrekovanje resnično sprošča ali le polni s frustracijo?
- Vprašamo se, ali bi isto povedali tudi osebi, ki jo omenjamo.
- Preusmerimo pogovor v nekaj bolj spodbudnega, ne da bi delovali vsiljivo.
- Ustvarjamo prijazno atmosfero, kjer se poudarjajo kakovosti, anekdote, zanimivosti – ne napake drugih.
- Opazujemo svoje telo, ko se pogovor zaostri. Že kratek občutek stiska je dober indikator, da se splača spremeniti smer.
Pozitivna psihologija uči, da drobne spremembe v besedah in mislih ustvarijo velike spremembe v telesu. Ko se odločimo za bolj svetle pogovore, se nam odpre prostor za večjo čustveno jasnost, fizično sproščenost in stabilnejše odnose.
Boljše počutje se ne začne v telovadnici ali pri prehrani, ampak pogosto pri najbolj vsakdanjih besedah, ki jih izbiramo med seboj.
Foto: Pexels
Prispevek je bil delno pripravljen s pomočjo umetne inteligence in uredniško obdelan.
![Romana Tomc [Foto: www.RomanaTomc.si]](https://i0.wp.com/portal24.si/wp-content/uploads/2023/05/tomcromana2018-19-scaled.jpg?fit=300%2C200&ssl=1)
