Alphabet, lastnik Googla, je ta teden na finančnih trgih pozornost pritegnil z izdajo izjemno redke obveznice z zapadlostjo kar 100 let. Dolžniški vrednostni papir, ki bo zapadel šele leta 2126, vlagateljem sporoča visoko stopnjo zaupanja v dolgoročno preživetje in poslovno moč enega največjih tehnoloških podjetij na svetu.
Izdaja stoletne obveznice je del širšega načrta financiranja, s katerim želi Alphabet zagotoviti sredstva za intenziven razvoj umetne inteligence. Podjetje se namreč pripravlja na znatno povečanje vlaganj v to področje, pri čemer naj bi letni izdatki za umetno inteligenco in povezano infrastrukturo v prihodnjem obdobju dosegli približno 185 milijard dolarjev, kar je skoraj dvakrat več kot doslej, navaja CNN.
Na prvi pogled se zdi takšna zadolžitev presenetljiva. Alphabet je namreč med najvrednejšimi podjetji na svetu, njegova tržna vrednost se približuje 4 bilijonom dolarjev, letno pa po pokritju vseh stroškov ustvari več kot 73 milijard dolarjev prostega denarnega toka. Poleg tega ima podjetje na voljo približno 126 milijard dolarjev gotovine. Toda ob ambicioznih načrtih na področju umetne inteligence tudi takšne finančne rezerve očitno niso več dovolj za popolno samofinanciranje vseh projektov.
Dolžniški instrumenti z zapadlostjo 100 let so v svetu podjetniških financ prava redkost. Večina podjetij se za tako dolgoročno zadolževanje ne odloča, saj je le malo takšnih, ki preživijo celo stoletje. Takšna oblika financiranja je zato pogostejša pri državah ali velikih institucionalnih skladih, kjer se pričakuje večgeneracijska kontinuiteta.
Čeprav izdaja stoletnih obveznic za zasebno podjetje ni nemogoča, zgodovina kaže, da so s seboj pogosto prinašale tudi tveganja. Primeri iz preteklosti opozarjajo, da lahko občutek neizpodbitne prevlade hitro zbledi.
Sredi 90. let prejšnjega stoletja je podobno potezo izvedel IBM, ki je leta 1996 izdal stoletni dolg v obdobju, ko se je zdelo, da ima na trgu skoraj nedotakljiv položaj. Kmalu zatem sta Microsoft in Apple preoblikovala tehnološko industrijo in IBM potisnila v ozadje.
Še bolj zgovoren je primer ameriške trgovske verige JC Penney, ki je leta 1997 izdala stoletne obveznice v vrednosti 500 milijonov dolarjev. Dobri dve desetletji pozneje je podjetje končalo v stečaju, obveznice pa so izgubile skoraj vso vrednost. Med redkimi ameriškimi podjetji, ki so se v istem obdobju odločila za takšno zadolževanje, je bila tudi Motorola.
Alphabetova odločitev zato odpira vprašanje, ali gre za premišljeno dolgoročno strategijo financiranja prihodnjih tehnologij ali za izraz izjemne samozavesti v lastno neomajno prevlado na globalnem tehnološkem trgu.
![Romana Tomc [Foto: www.RomanaTomc.si]](https://i0.wp.com/portal24.si/wp-content/uploads/2023/05/tomcromana2018-19-scaled.jpg?fit=300%2C200&ssl=1)
