Ameriška obalna straža je v nedeljo začela zasledovanje plovila v mednarodnih vodah v bližini Venezuele, potem ko so oblasti v ZDA izdale sodni nalog za zaseg plovila, ki naj bi sodelovalo pri izogibanju sankcijam, so sporočili ameriški uradniki.
Po navedbah enega od ameriških predstavnikov je bilo nedeljsko zasledovanje povezano s tako imenovano „floto v senci“ – skupino sankcioniranih plovil, ki ob izogibanju nadzoru plujejo pod lažnimi zastavami in so po oceni ZDA del nezakonitih tokov nafte.
Plovilo, ki ga je identificirala britanska skupina za upravljanje pomorskega tveganja Vanguard kot zelo veliko tankersko ladjo Bella 1, je bilo lani, kot navaja BBC, uvrščeno na ameriški seznam sankcij zaradi domnevnega transporta sankcionirane nafte. Ameriško ministrstvo za finance je ob tem navedlo, da je bilo plovilo povezano z lastniki, ki imajo domnevne vezi z Iranom in podpirajo tamkajšnje revolucionarne sile.
Poteze v okviru pritiskov na venezuelsko naftno industrijo
Ameriška obalna straža je v soboto poskušala pristopiti k ladji, ki naj bi bila namenjena v Venezueli, a se je ta nato ob približevanju ZDA obrnila proti severovzhodu v Atlantski ocean, so poročali ameriški mediji. Ladja je po analizi signalov za stisko, ki jih je opravilo neodvisno preverjevalno omrežje BBC Verify, plula z okoli 10 vozli, kar ustreza približno 18 kilometrom na uro.
Bella 1 je že tretje plovilo, s katerim se Američani soočajo v okviru svoje kampanje za zajezitev tokov venezuelske nafte, ki naj bi se izogibali sankcijam. Obalna straža je 10. decembra zasegla tanker Skipper, ki je po oceni ameriške državne tožilke Pam Bondi prevažal sankcionirano nafto iz Venezuele v Iran. Skipper so poslali v Galveston v Teksasu, kamor je prispel minuli konec tedna.
Tudi druga plovila v središču pozornosti ZDA
V soboto so pripadniki obalne straže pristopili tudi k tankerju, ki je plul z imenom Centuries. Čeprav ta ladja ni bila na seznamu sankcioniranih plovil ameriškega finančnega ministrstva, je Washington sporočil, da je prevažala nafto venezuelske državne družbe PDVSA. Ameriška ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem je v javnih izjavah dejala, da je plovilo „delovalo kot del venezuelske tajne flote za tihotapljenje ukradene nafte in financiranje režima Nicolása Madura“.
Zasegi in zasledovanja tankerjev predstavljajo nadaljevanje ameriške strategije pritiska na vlado v Caracasu, ki se je okrepila po vrnitvi Donalda Trumpa v Belo hišo. ZDA so med drugim podvojile nagrado za informacije, ki bi vodile do aretacije venezuelskega predsednika, Madurovo vlado razglasile za tujo teroristično organizacijo in pred dnevi izdale odlok o blokadi sankcioniranih tankerjev pri vhodu in izhodu iz Venezuele.
Mednarodni odzivi in napetosti
Venezuelska vlada je zasege tankerjev in ameriške operacije v vodah ob svoji obali označila za „piratstvo“ ter obtožila ZDA poskusa prevzema nadzora nad venezuelsko naftno industrijo. Caracas je pozval k izredni seji Varnostnega sveta Združenih narodov, v kateri bodo razpravljali o tem, kar so opisali kot „nadaljnjo agresijo ZDA“.
Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva je poziv podprl in obsodil „enostranske in nezakonite sankcije, ki nimajo podlage v mednarodnem pravu ali odobritvi Varnostnega sveta“. Dodal je, da ima Venezuela „pravico do samostojnega razvoja in vzajemno koristnega sodelovanja z drugimi narodi“.
Foto: Pixabay
