Po junijskem 12-dnevnem spopadu med Izraelom in Iranom so se okrepila ugibanja, ali je iranski vrhovni voditelj Ali Hamenej spremenil dolgoletno politiko in odobril razvoj jedrskega orožja. Ameriške obveščevalne službe po poročanju Euronews vztrajajo, da za zdaj ni dokazov, da bi Teheran sprejel takšno odločitev, kljub temu pa opozarjajo na pomembne spremembe v iranskem notranjem diskurzu.
Ameriška obveščevalna skupnost tudi po poletnih dogodkih ocenjuje, da Iran ne razvija jedrskega orožja in da Hamenej ni preklical odločitve iz leta 2003, ko je bil vojaški jedrski program ustavljen. Direktorica ameriške nacionalne obveščevalne službe Tulsi Gabbard je pred senatnim odborom poudarila, da formalnega dovoljenja za razvoj orožja ni, hkrati pa opozorila na „erozijo dolgoletnega tabuja“ glede javne razprave o jedrskem orožju znotraj Irana.
Po njenem mnenju takšna sprememba retorike krepi vpliv tistih krogov v iranskem sistemu, ki zagovarjajo razvoj jedrskega odvračanja, čeprav dokončna politična odločitev še ni bila sprejeta.
Nasprotujoče si trditve in nepreverjeni viri
Nekateri viri zunaj uradnih obveščevalnih krogov trdijo drugače. Izgnani Nacionalni svet upora Irana je že oktobra lani zatrjeval, da je Hamenej revolucionarni gardi naročil pospešitev projekta jedrskih bojnih glav. Te navedbe niso bile neodvisno potrjene ne s strani zahodnih obveščevalnih služb ne s strani Mednarodna agencija za atomsko energijo.
Podobno previdno je treba obravnavati poročilo italijanskega analitičnega inštituta ISPI, ki navaja, da naj bi Hamenej po junijskem spopadu domnevno odobril razvoj kompaktnih bojnih glav za balistične rakete, ne pa tudi prehoda na 90-odstotno obogatitev urana. Tudi te navedbe ostajajo brez uradne potrditve.
Junijski spopad je spremenil strateško računico
Analitiki se strinjajo, da je bil junijski konflikt prelomnica. Izraelski in ameriški napadi so močno poškodovali ključne iranske jedrske objekte v Natanzu in Fordowu, pri čemer so bile prizadete tako infrastruktura kot kadri. Po ocenah je Iran v spopadu izstrelil več kot 550 balističnih raket in več kot 1000 brezpilotnih letal, premirje pa je začelo veljati 24. junija.
Po mnenju ISPI je prav ta spopad razkril omejitve iranskih obrambnih zmogljivosti in okrepil znotrajiranske razprave o tem, ali je jedrsko orožje edino učinkovito sredstvo odvračanja proti Izraelu in ZDA.
Tehnične zmogljivosti in omejitve
Po podatkih IAEA je imel Iran tik pred izbruhom spopadov 441 kilogramov urana, obogatenega na 60 odstotkov, kar je najvišja raven, ki jo je dosegla država brez jedrskega orožja. Prehod s 60 na 90 odstotkov obogatitve bi bil tehnično mogoč v nekaj tednih, če bi bile centrifuge operativne.
Veliko zahtevnejši del pa ostaja razvoj kompaktnih jedrskih bojnih glav, primernih za balistične rakete. Zgodovinski primeri, kot je Pakistan, kažejo, da takšen razvoj brez obsežnih simulacij in dolgotrajnega testiranja ni hiter proces.
Verska prepoved in politični pritiski
Iran se uradno še vedno sklicuje na versko fatvo, ki jo je izdal Hamenej in prepoveduje razvoj ter uporabo jedrskega orožja. Kljub temu vse več iranskih politikov javno razpravlja o morebitni spremembi jedrske doktrine. Skupina poslancev je že pozvala k reviziji obrambne strategije, Hamenejevi svetovalci pa so opozorili, da bi se doktrina lahko spremenila ob „eksistencialni grožnji“.
Analitiki ob tem opozarjajo, da se fatve v iranskem sistemu lahko prilagodijo spremenjenim okoliščinam, kar dodatno krepi negotovost glede prihodnjih odločitev Teherana.
Omejena vloga mednarodnega nadzora
Po junijskih napadih IAEA nima polnega dostopa do najbolj občutljivih iranskih jedrskih lokacij. Generalni direktor Rafael Grossi je sredi decembra opozoril, da inšpektorji trenutno nimajo dostopa do Natansa, Isfahana in Fordowa, kjer naj bi še vedno ostajale pomembne količine jedrskega materiala.
Obveščevalne ocene nakazujejo, da je Iran pred ameriškimi napadi del obogatenega urana premestil na neznane lokacije, kar dodatno otežuje nadzor in povečuje strateško negotovost v regiji.
[Foto: Khamenei.ir All Content by Khamenei.ir is licensed under a Creative Commons Attribution 4.0 International License]
