Danes je začela veljati odločitev Združenih držav, da se ponovno umaknejo iz Pariškega podnebnega sporazuma. Washington je tako uradno prenehal sodelovati v sistemu, ki že skoraj desetletje predstavlja osrednji okvir globalnega boja proti segrevanju ozračja.
Postopek izstopa je bil sprožen z izvršnim ukazom predsednika Donalda Trumpa na dan njegove inavguracije 20. januarja 2025, po pravilih Združenih narodov pa je stopil v veljavo leto dni po uradni notifikaciji. Gre za drugo tovrstno odločitev ZDA v zadnjem desetletju, potem ko se je država sporazumu znova pridružila v času predsednika Joeja Bidna.
Z umikom se ZDA umikajo tudi iz sistema finančnih prispevkov, namenjenih podpori blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje v revnejših državah. Mednarodne organizacije opozarjajo, da bo izpad sredstev posebej prizadel projekte na področju zaščite pred poplavami, sušami in vročinskimi valovi v najbolj ranljivih regijah.
Ameriška administracija se je že v preteklih mesecih umaknila iz več pobud, povezanih s podnebnimi pogajanji, med drugim se ni udeležila zadnje podnebne konference Združenih narodov v Braziliji, kjer so države razpravljale o zaostritvi nacionalnih ciljev zmanjševanja izpustov.
Posledice za globalne cilje
Združene države ostajajo eden največjih virov toplogrednih plinov na svetu, zato ima vsaka sprememba njihove politike neposreden vpliv na skupne mednarodne napore. Po ocenah Združenih narodov bi lahko ob nespremenjenih politikah svet do konca stoletja presegel mejo segrevanja, ki so jo države še pred nekaj leti navajale kot zgornjo sprejemljivo.
Strokovne ocene kažejo, da lahko odsotnost ameriških zavez iz sporazuma pomeni dodatno poslabšanje dolgoročnih podnebnih napovedi, pri čemer znanstvene institucije opozarjajo, da tudi majhni premiki v povprečni temperaturi pomenijo večjo verjetnost ekstremnih vremenskih dogodkov.
Širši umik iz podnebnega okvira
Izstop iz sporazuma ni osamljen korak. Trumpova administracija je v zadnjih tednih napovedala tudi postopke za umik iz drugih ključnih struktur mednarodne podnebne politike, vključno z Okvirno konvencijo Združenih narodov o spremembi podnebja ter Medvladnim panelom za podnebne spremembe, ki pripravlja znanstvene ocene za oblikovanje politik.
Če bodo ti postopki zaključeni, bo to pomenilo bistveno zmanjšano vlogo ZDA tako v političnih pogajanjih kot tudi v znanstvenem sodelovanju na področju podnebnih raziskav.
Mednarodni diplomati odločitev razumejo tudi kot signal širšega odmika ZDA od večstranskih okoljskih dogovorov. V času, ko več držav poskuša pospešiti energetske prehode in zmanjševati odvisnost od fosilnih goriv, odsotnost enega največjih gospodarstev odpira vprašanja o prihodnji učinkovitosti skupnih zavez.
V Združenih narodih ob tem poudarjajo, da pravila sporazuma omogočajo ponovno pridružitev, vendar je časovni okvir za doseganje podnebnih ciljev vse ožji, kar dodatno povečuje pritisk na preostale države pogodbenice.
