Nov mirovni predlog Združenih držav Amerike za končanje vojne v Ukrajini po navedbah visokega ukrajinskega vladnega vira predvideva, da bi Kijev priznal izgubo ozemelj, ki jih trenutno nadzoruje Rusija, obenem pa bi moral svojo vojsko zmanjšati za več kot polovico. Informacije o osnutku predloga so v javnost prišle po ruskem raketnem napadu na zahodno ukrajinsko mesto Ternopil, v katerem je bilo ubitih 26 ljudi, med njimi 3 otroci.
Viri v Kijevu, ki se ne želijo javno izpostaviti, navajajo, da osnutek ameriškega predloga predvideva priznanje Krima in drugih ukrajinskih regij pod ruskim nadzorom kot del Rusije. Ukrajinska vojska naj bi se po tem scenariju zmanjšala na približno 400.000 pripadnikov, država pa bi se morala odpovedati tudi orožju dolgega dosega.
Neimenovani visoki predstavnik je za francosko tiskovno agencijo AFP dejal, da v Kijevu ne vedo, ali predlog odraža neposredno politično pobudo ameriškega predsednika Donalda Trumpa ali predvsem stališča njegove najožje ekipe. Po njegovih besedah tudi ni jasno, kakšne bi bile zaveze Rusije v zameno za tako obsežne koncesije Ukrajine.
Predlog naj bi v veliki meri ustrezal maksimalističnim zahtevam Moskve, ki Kijevu nalagajo priznanje ozemeljskih izgub in trajno omejitev vojaških zmogljivosti. Ukrajinsko vodstvo je podobne zahteve v preteklosti večkrat označilo kot obliko kapitulacije.
Diplomatska prizadevanja in vloga Washingtona
O diplomatskem ozadju mirovnega predloga so poročali tudi ameriški mediji. Po navedbah portala Axios naj bi Moskva in Washington v zadnjih mesecih delala na neuradnem načrtu za ustavitev skoraj 4-letnega spopada, čeprav o podrobnostih ni javno dostopnih informacij.
V Kijev je medtem prispel ameriški minister za kopenske sile Daniel Driscoll, ki vodi delegacijo Pentagona. Po poročanju ameriške televizije CBS News naj bi se v prestolnici sestal z ukrajinskimi predstavniki, med njimi z obrambnim ministrom Denisom Šmigalom, da bi razpravljali o načinih za zmanjšanje intenzivnosti konflikta in morebitnih varnostnih jamstvih.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je poskušal ameriško administracijo dodatno vključiti v mirovni proces tudi med nedavnim obiskom Turčije. Kijev je obisk predstavil kot del širšega napora, da bi ZDA igrale osrednjo vlogo pri oblikovanju pogojev za morebitna pogajanja z Rusijo. Trumpov posebni odposlanec Steve Witkoff, za katerega je bilo sprva pričakovano, da se bo pridružil pogovorom v Turčiji, na potovanje ni odšel, na srečanjih pa ni bilo niti ruskih predstavnikov.
Smrtonosni ruski napad na Ternopil
Razkritja o mirovnem predlogu spremljajo podobe enega najsmrtonosnejših napadov na zahodno Ukrajino od začetka ruske invazije leta 2022. Ruske rakete so zjutraj zadele stanovanjske bloke v Ternopilu, mestu daleč od glavnih frontnih linij.
Po podatkih ukrajinske službe za izredne razmere je bilo ubitih 26 ljudi, med njimi 3 otroci, ranjenih pa 92 ljudi, vključno z 18 otroki. Reševalne ekipe so preiskovale ruševine stanovanjske stavbe iz sovjetskega obdobja, pri čemer so z žerjavi poskušale doseči zgornja nadstropja, ki so bila delno porušena.
Mestne oblasti so sporočile, da so požari po napadu povzročili večkratno povečanje ravni klora v zraku. Približno 200.000 prebivalcev Ternopila so pozvale, naj ostanejo doma, zaprejo okna in se izogibajo izhodom na prosto.
Zelenski je dejal, da so žrtve napada civilisti, ki so bili v času raketnega obstreljevanja doma in so spali. Poudaril je, da reševalci še vedno iščejo ljudi, ki bi lahko bili ujeti pod ruševinami.
Ostre obsodbe ZN in ukrajinske diplomacije
Na napad so se odzvali tudi v Združenih narodih. Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk je v izjavi poudaril, da ga visoko število civilnih žrtev v Ternopilu globoko skrbi. Opozoril je na kombinacijo raket dolgega dosega in brezpilotnih letalnikov, ki jih ruske sile vse pogosteje uporabljajo pri napadih na ukrajinska mesta.
Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiga je napad v izjavi za javnost povezal z razpravami o mirovnih predlogih. Po njegovih besedah trenutni napadi kažejo, kako „izgleda ruski mirovni načrt v praksi“, pri čemer je izpostavil neskladje med retoriko Moskve in stanjem na terenu.
Napad na Ternopil se je zgodil v času, ko Rusija pred začetkom zime znova stopnjuje napade na ukrajinsko energetsko infrastrukturo. Ukrajinske enote so na fronti pod pritiskom, medtem ko ruske sile na več odsekih postopno napredujejo.
Pogajanja v senci zime in dolgotrajne vojne
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je Kijev in Moskvo znova pozval, naj sprejmeta povabilo k pogovorom v Istanbulu. Tam je letos potekalo več krogov pogajanj, ki so po navedbah Ankare prinesli nekaj omejenih rezultatov, predvsem pri izmenjavi ujetnikov in repatriaciji posmrtnih ostankov vojakov.
Zelenski je izpostavil, da želi Ukrajina do konca leta nadaljevati izmenjavo vojnih ujetnikov z Rusijo. Kijev obenem računa, da bo Washington z diplomatskim pritiskom in sankcijami lahko vplival na to, da Moskva pristane na resna pogajanja.
Rusija trenutno nadzoruje približno petino ukrajinskega ozemlja, številna območja pa so zaradi spopadov močno poškodovana. Na fronti ruske enote po ocenah Kijeva počasi, a vztrajno napredujejo, Moskva pa vztraja, da bo nadaljevala z vojaškimi operacijami, dokler Ukrajina ne bo pristala na njene pogoje.
Zelenski je med obiskom Ankare poudaril, da se mora vojna končati in da za Ukrajino ni druge možnosti kot doseganje miru ob nadaljevanju odpora na bojišču.
[Foto: President Of Ukraine/Flickr]
