V UKC Ljubljana pozdravljajo analizo KPK o dodatnem delu zdravstvenega osebja. Analiza po njihovih navedbah kaže, da je bilo področje izdajanja soglasij v obdobju od 2020 do 2023 zakonsko slabo urejeno. Zagotovili so, da bodo analizo sicer še natančno preučili in vsa priporočila v okviru svojih pristojnosti upoštevali in vgradili v svoje procese.
[STA] – Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) ugotavlja, da so od leta 2020 do 2023 zaradi prepletanja javnega in zasebnega zdravstva kljub zakonitemu delovanju izvajalcev obstajala določena tveganja. Vsa soglasja in pogodbe, ki so jih izdali in podpisali v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana, so bili zakoniti in v skladu s takrat veljavno zakonodajo, prav tako niso negativno vplivali na izvajanje programa v ustanovi, pogoji pa so bili redno preverjani skladno z zakonom in notranjimi akti, so v sporočilu za javnost zapisali v UKC Ljubljana
“Zdravstveni kader v UKC Ljubljana je objektivno zelo obremenjen, vendar ob odsotnosti jasnih zakonsko predpisanih meril obremenitev o morebitni preobremenjenosti lahko presoja le strokovni vodja, ki je odgovoren za izvajanje kakovostne in celovite zdravstvene oskrbe ter delovnega programa,” so zapisali.
V UKC Ljubljana so po njihovih pojasnilih takratne zakonske omejitve glede obremenitev temeljile le na številu opravljenih ur. Ustanova pa je imela le vpogled v obremenitve na podlagi ur, ki jih je v poročilu navedel zaposleni. “Obenem želimo poudariti, da UKC Ljubljana ves čas deluje v smeri zagotavljanja čim večje dostopnosti zdravstvenih storitev za prebivalstvo, tudi s pomočjo drugim ustanovam in izvajalcem, kar je omogočeno z izdajanjem zakonsko urejenih soglasij,” so dodali.
Dodatna pojasnila
Za boljše razumevanje analize so dodatno pojasnili, da se številke izdanih soglasij in podpisanih podjemnih pogodb nanašajo na seštevek vseh soglasij in podpisanih pogodb za štiriletno obdobje. V konkretnih primerih to pomeni, da so bila na primer soglasja izdana isti osebi za istega izvajalca za različna časovna obdobja sešteta in seštevek vključen v skupno številko.
Posledično je bilo največje število soglasij, ki so jih izdali istemu posamezniku, 40. Ta posameznik je imel soglasja za delo pri sedmih različnih izvajalcih zdravstvene dejavnosti (in ne pri 40), ki pa jih je v tem štiriletnem obdobju večkrat podaljševal. Izdano soglasje pa še ne pomeni, da je zaposleni na podlagi soglasja pri drugem izvajalcu tudi dejansko opravljal dejavnost, so pojasnili.
Dodali so, da podjemne pogodbe sklepajo za izvajanje dodatnih programov, ki so jih kot univerzitetna ustanova dolžni izvajati za vsa medicinska področja in vse dni v letu.
Poudarili so še, da je UKC Ljubljana v zadnjih treh letih bistveno zmanjšal korupcijska tveganja na številnih področjih, obenem pa je v svojih pristojnostih omejen. Zato si želijo skupaj s pristojnimi institucijami povečevati transparentnost in učinkovitost slovenskega zdravstva.
KPK je v analizi dodatnega dela zdravnikov, zobozdravnikov in ostalega zdravstvenega osebja v UKC Ljubljana in UKC Maribor izpostavila več korupcijskih tveganj. Med drugim je ugotovila tveganje pomanjkljivega nadzora dodatnega dela in tveganje za slabšo kakovost zdravstvenih storitev zaradi dodatnega dela.
KPK je priporočila izdala tudi ministrstvu za zdravje. Ministrica Valentina Prevolnik Rupel je v sredo po seji vlade pojasnila, da analize še ni videla. Zagotovila je, da jih bodo sicer na ministrstvu preučili in skušali uresničiti.
Foto: Zajem zaslona
