Arheologi v Jeruzalemu odkrili edinstveno starodavno obredno mesto
Arheologi, ki sodelujejo z Izraelskim uradom za starine, so nedavno v Jeruzalemu odkrili izjemno obredno mesto, ki sega v osmo stoletje pr. n. št. Odkritje vključuje osem sob, vklesanih v skalo, za katere raziskovalci verjamejo, da so jih uporabljali za obredne prakse. Mesto, ki se nahaja le nekaj sto metrov od Tempeljskega griča, prinaša pomembne vpoglede v starodavno zgodovino in religiozne običaje v Davidovem mestu.
Novo odkritje vključuje kompleks osmih sob, ki naj bi vsaka služila svojemu namenu, navaja Popular Mechanics. Arheologi so našli dokaze o proizvodnji olja in vina, kar je nakazovalo na njihovo vlogo v obrednih praksah. Ena izmed sob vsebuje odtočno kanaleto, ki bi lahko služila kot oltar, medtem ko skrivnostne oznake v obliki črke V na tleh druge sobe namigujejo na obredno instalacijo.
Izjemno odkritje je bilo mogoče podrobno raziskati šele po večletnih izkopavanjih, ki so jih arheologi začeli leta 2010. Lokacijo je sicer leta 1909 prvi odkril britanski raziskovalec med iskanjem Skrinje zaveze, vendar ni bila v celoti raziskana do danes. Prostor, ki se razteza na 218 kvadratnih metrih, velja za edino znano obredno strukturo iz tega obdobja v Jeruzalemu in eno redkih, ki so jih doslej našli v Izraelu.
Artefakti in zgodovinski kontekst
Poleg sob so arheologi odkrili dodatno jamo, vklesano v rob zgradbe, kjer so našli predmete iz osmega stoletja pr. n. št. Med njimi so bili lonci za kuhanje, uteži za statve, skarabeji, vtisnjeni pečati z okrasnimi motivi in brusni kamni, ki so se uporabljali za drobljenje zrn. Ti artefakti nudijo vpogled v vsakdanje življenje in verske običaje prebivalcev tega območja.
Raziskovalci so prepričani, da je obredno mesto prenehalo delovati v času vladavine kralja Ezekija. V Svetem pismu je zapisano, da je Ezekija uvedel verske reforme, katerih cilj je bil centralizirati čaščenje v jeruzalemskem templju in ukiniti obredna mesta zunaj templja. Dokazi, ki so jih našli na lokaciji, podpirajo to teorijo, saj je bilo mesto zapečateno z nasutjem iz osmega stoletja pr. n. št., kar kaže na to, da je v tem času prenehalo biti v uporabi.
Amichai Eliyahu, izraelski minister za dediščino, je poudaril pomen tega odkritja za razumevanje zgodovine Jeruzalema. “Ta edinstvena struktura v Davidovem mestu je vznemirljivo pričevanje o bogati preteklosti Jeruzalema. Takšna odkritja krepijo našo povezavo z zgodovinskimi koreninami, ki segajo tisoče let nazaj,” je izjavil.
Eli Shukron, eden izmed vodilnih arheologov, je dodal, da je ohranjenost strukture izjemna. Shukron je ob tem dejal: “Stojni kamen in drugi prostori so ostali dobro ohranjeni, kar nam omogoča edinstven vpogled v obredne prakse starodavne Jude”.
