Po odmevnem odkritju slike „Gospa od angelov“ Antoniusa Paulusa Senserja, ki je bila več kot stoletje skrita pod drugim platnom, Muzej frančiškanskega samostana Tolisa ponovno piše zgodovino – tokrat z izjemnim arheološkim najdiščem ob reki Savi v Bosni in Hercegovini, kjer so v le dveh dneh izkopali neprecenljivo količino redkih bipiramidnih ingotov.
„Naš mali muzej je ponovno pokazal, da velike zgodbe in odkritja pogosto ležijo skrita tam, kjer jih nihče ne pričakuje!“ so zapisali v izjavi za javnost.
Po pojasnilu muzeja gre za izjemno redek tip kovinskih palic, ki so stare več kot 2000 let. „Ingot je kos relativno čiste kovine, ki se običajno vlije v palice, ploščice ali bloke in je primeren za transport in nadaljnjo obdelavo, tj. takšne palice kovači topijo in kujejo orodje, orožje, posodo itd. Različne oblike imajo glede na čas, ko se vlivajo. Te so bile značilne za prehod iz latenske dobe v rimsko dobo in so uvrščene v 1. ali 2. stoletje pr. n. št.,“ pojasnjujejo.
Da gre za izjemen najdbe, potrjuje tudi primerjava z drugimi evropskimi muzeji: „V vsej Bosni in Hercegovini, v Zemeljskem muzeju, se je doslej ohranil le en tak ingot. Le eden je ohranjen tudi na Hrvaškem, v Sloveniji pa dva ali trije. V Franciji, Nemčiji, na Madžarskem in v Romuniji so našli večje število takih ingotov. Zahvaljujoč temu odkritju lahko število ingotov, najdenih v Bosanski Posavini, preseže skupno število vseh znanih v Evropi!“
Vse se je začelo z enim opazovanjem
Kot pogosto pri pomembnih arheoloških zgodbah, se je tudi ta začela naključno. „In vse se je začelo – in s kom drugim kot s Perom Matkićem, ljubiteljem posavske preteklosti, ki je lani, povsem naključno, v mračnih vodah Save opazil nekaj nenavadnega. Posnel je nekaj fotografij, ki smo jih poslali direktorju Mestnega muzeja Vinkovci, Hrvoju Vuliću, ki je prepoznal, da gre za nekaj zares posebnega.“
Od tam je zgodba stekla s pomočjo strokovnjakov iz Hrvaškega restavratorskega zavoda in podvodnega arheologa Krunoslava Zubčića. „Čakali smo na priložnost in takoj, ko je vodostaj Save padel, smo se dogovorili za izkop,“ dodajajo v muzeju.
Strokovno izkopavanje in konservatorska skrb
Ekipi so se na terenu pridružili še Nikica Spudić iz Hrvaške gorske reševalne službe Karlovac, sin Perota Matkića, Mihovil, ter ravnatelj muzeja Jozo Jezerčić. Postopek izkopavanja je potekal hitro, a izjemno natančno.
„Površina je bila najprej dokumentirana, postavljene so bile referenčne točke, nato pa je bil teren fotografiran za namen fotogrametrije, s katero bodo kasneje pridobili 3D model površine in risbo lokalitete. Predmeti so bili označeni s številkami in odneseni na površje. Dajo se v plastične kadi, ki vsebujejo destilirano vodo in se tako hranijo do konzerviranja in nadaljnje predelave,“ so zapisali.
Nova poglavja v razumevanju starodavne trgovine
Zdaj sledi najzahtevnejši del – kemijske analize, ki bi lahko razkrile več kot zgolj starost ingotov. „Pred nami so podrobni kemijski testi, ki bi lahko razkrili neverjetne podrobnosti – iz katerega rudnika izvira kovina, do potrditve trgovskih poti, ki so Bosansko Posavino povezale s srednjo Evropo v pred našim štetjem.“
Po ocenah strokovnjakov bi ta spektakularni arheološki najdb lahko pomembno vplival na razumevanje zgodovinske vloge tega območja: „Ta spektakularna ugotovitev bi po mnenju strokovnjakov lahko za vedno spremenila pogled na vlogo naše regije v starinski trgovini in gospodarstvu ter pokazala, da je bila Bosanska Posavina veliko pomembnejše središče, kot smo predvidevali.“
Ker gre za dolgotrajen in drag proces konzervacije in analize materialov, bo projekt zahteval širše sodelovanje. „Zgodbo in projekt bomo morali razširiti v Slovenijo, Nemčijo, Francijo in Avstrijo,“ pravijo iz muzeja.
Na koncu se Muzej frančiškanskega samostana Tolisa Vrata Bosne zahvaljuje vsem sodelujočim strokovnjakom in institucijam, še posebej pa posamezniku, ki je iskrico znanstvene radovednosti nosil več kot štiri desetletja.
Foto: Pixabay/WikiImages/fotografija je simbolna
