Ustanovitelj platforme WikiLeaks Julian Assange je na Švedskem vložil kazensko ovadbo proti Nobelovi fundaciji zaradi letošnje odločitve odbora, ki je nagrado za mir podelil venezuelski opozicijski voditeljici Maríi Corini Machado. Dokument so objavili tudi na kanalih WikiLeaksa.
V pritožbi je zapisano, da naj bi bila odločitev v nasprotju z namenom ustanovitelja nagrade Alfreda Nobela iz leta 1895, po katerem naj bi nagrado prejela oseba, ki je storila največ za „bratstvo med narodi“ ter za zmanjševanje oboroženih spopadov. Assange navaja, da bi morali sredstva podeljevati tistim, ki spodbujajo mirovna prizadevanja, ne pa vojaške konfrontacije.
Ob tem je po navajanju AFP, izpostavil podporo Machado kampanji ameriškega predsednika Donalda Trumpa proti venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru. Opozoril je, da je bil v času sporov med Washingtonom in Caracasom okrepljen nadzor ameriških pomorskih in zračnih sil v bližini Latinske Amerike, pri čemer so bili med protidrogovnimi operacijami registrirani več deset smrtnih primerov.
Zahteva po zamrznitvi sredstev
Assange je pozval k zamrznitvi izplačila nagrade v vrednosti 11 milijonov švedskih kron, saj naj bi obstajala možnost, da bodo sredstva po njegovih navedbah „preusmerjena od dobrodelnega namena za omogočanje agresije ali vojnih zločinov“.
Čeprav nagrado za mir podeljuje norveški odbor v Oslu, je Assange poudaril, da ima Nobelova fundacija, ki ima sedež v Stockholmu, finančno odgovornost za upravljanje sredstev.
Organi potrdili prejem ovadbe
Švedska policija je potrdila, da je prejela ovadbo, pritožbo pa so posredovali tudi švedskemu organu za gospodarski kriminal, ki je sporočil, da postopka ne more voditi, ker zadeva ne sodi v njegovo pristojnost.
Po navedbah WikiLeaksa je Assange 30 oseb, povezanih z delovanjem fundacije, obtožil, da so „instrument miru spremenili v instrument vojne“. Nobelova fundacija v Stockholmu na prošnjo po pojasnilih za zdaj ni odgovorila.
Assange je bil leta 2024 izpuščen iz britanskega zapora Belmarsh na podlagi sporazuma o priznanju krivde v zadevi objave zaupnih dokumentov ZDA. Pred tem je sedem let preživel na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu, da bi se izognil izročitvi Švedski. Tamkajšnje oblasti so leta pozneje opustile preiskavo zaradi očitanega spolnega napada.
[Foto: Wikimedia/Espen Moe]
