Raziskovalci z Metropolitanske univerze v Tokiu in Nacionalnega astronomskega observatorija Japonske so odkrili nove dokaze, da naše Sonce morda ni nastalo na mestu, kjer se danes nahaja v Mlečni cesti. Analiza velikega kataloga zvezd kaže, da bi lahko bilo del množične migracije zvezd, ki so pred približno 4 do 6 milijardami let zapustile osrednja območja naše galaksije.
Študija temelji na obsežnih podatkih satelita Gaia Evropske vesoljske agencije, ki je zbral natančne meritve za približno dve milijardi zvezd in drugih nebesnih objektov. Na podlagi teh podatkov je raziskovalna skupina sestavila katalog več tisoč t. i. „sončnih dvojčkov“, zvezd, ki imajo zelo podobne fizikalne lastnosti kot naše Sonce.
Kot pojasnjujejo raziskovalci, so v katalog vključili 6594 takšnih zvezd, kar je približno 30-krat več kot v prejšnjih raziskavah. „Ustvarili smo katalog zvezd, ki imajo zelo podobno temperaturo, površinsko gravitacijo in kemično sestavo kot Sonce,“ navajajo v raziskavi. Takšen nabor omogoča bistveno natančnejše razumevanje razvoja naše galaksije.
Sonce se je rodilo bližje središču galaksije
Astronomi že dolgo domnevajo, da se je Sonce rodilo bližje galaktičnemu središču kot danes. Po sedanjih ocenah je nastalo pred približno 4,6 milijarde let in takrat krožilo več kot 10.000 svetlobnih let bližje središču Mlečne ceste.
„Opazovanja kažejo, da ima središče naše galaksije veliko prečki podobno strukturo, ki ustvarja tako imenovano korotacijsko pregrado,“ poudarjajo raziskovalci. Ta struktura vpliva na gibanje zvezd in praviloma otežuje njihovo premikanje na večje razdalje od galaktičnega središča.
Prav zaradi te pregrade je bilo dolgo nejasno, kako bi lahko Sonce zapustilo območje bližje središču galaksije in se preselilo v regijo, kjer se nahaja danes.
Sledi množične selitve zvezd
Ključ do razlage je prinesla analiza starosti zvezd v katalogu sončnih dvojčkov. Raziskovalci so ugotovili izrazit vrh pri zvezdah, starih med 4 in 6 milijardami let.
„Pri pregledu porazdelitve starosti smo opazili širok vrh pri zvezdah, starih od 4 do 6 milijard let,“ navaja raziskava. Ta skupina vključuje tudi naše Sonce in zvezde, ki se danes nahajajo približno na podobni razdalji od središča galaksije.
Po mnenju raziskovalcev takšna porazdelitev kaže, da Sonce verjetno ni doseglo današnjega položaja po naključju. „Naše Sonce ni na svojem trenutnem položaju zgolj zaradi naključja, temveč kot del veliko večje migracije zvezd,“ poudarjajo.
Namig o nastanku galaktične prečke
Ugotovitve osvetljujejo tudi razvoj notranje strukture Mlečne ceste. Če je bila osrednja prečka v času te migracije še v fazi nastajanja, bi lahko omogočila premikanje velikega števila zvezd proti zunanjim območjem galaksije.
„Starost sončnih dvojčkov razkriva ne le, kdaj je prišlo do tega množičnega gibanja zvezd, temveč tudi časovni okvir, v katerem se je oblikovala galaktična prečka,“ navajajo raziskovalci. To pomeni, da lahko raziskava pomaga razumeti, kako se je sčasoma razvijala struktura naše galaksije.
Rezultati imajo lahko tudi širši pomen za razumevanje pogojev, ki so omogočili nastanek življenja na Zemlji. Galaktično središče velja za precej bolj nevarno okolje zaradi večje gostote zvezd, pogostejših eksplozij supernov in intenzivnega sevanja.
„Središče galaksije je veliko manj gostoljubno okolje za razvoj življenja kot zunanje regije,“ poudarjajo avtorji študije. Selitev Sonca v bolj oddaljeno območje Mlečne ceste bi tako lahko ustvarila stabilnejše okolje, v katerem so se lahko na Zemlji razvili kompleksni organizmi. Odkritje zato ne razkriva le več o zgodovini naše galaksije, temveč tudi o okoliščinah, ki so omogočile razvoj življenja v našem osončju.
