Temna energija predstavlja skoraj dve tretjini vse energije v vesolju, a kljub njeni dominanci ostaja ena največjih neznank sodobne kozmologije. Ekipa z Univerze Liverpool John Moores poudarja, da bi lahko nova, izjemno redka supernova ponudila vpogled v naravo pojava, ki poganja širjenje vesolja.
Gre za supernovo iz zgodnjega vesolja, oddaljeno približno 10 milijard svetlobnih let. Kljub ogromni razdalji je bila izjemno svetla – deloma zaradi lastne energije, deloma pa zato, ker je galaksija v ospredju njeno svetlobo gravitacijsko okrepila. Raziskovalci so dogodek opredelili kot SN 2025wny, s podrobno analizo pa so se ukvarjali v članku, objavljenem v Astrophysical Letters.
Astrofizik dr. Daniel Perley z Univerze Liverpool John Moores pojasnjuje: „Nihče še ni odkril supernove, kakršna je ta. Zaradi njene edinstvene narave bi lahko pomagala odgovoriti na ključna vprašanja o sili, ki povzroča pospeševanje vesolja.“
Kako galaksije upogibajo svetlobo: gravitacijsko lečenje v praksi
Univerza Liverpool John Moores izpostavlja, da je v tem primeru galaksija v ospredju delovala kot naravna leča. Gravitacija je svetlobo razdelila na več poti in jo ukrivila tako, da jo na Zemlji vidimo v več slikah.
Doktorski študent Jacob Wise, ki je prvi prepoznal nenavadne svetlobne vzorce, pojasnjuje: „Svetloba supernove se razcepi na več gravitacijsko lečenih slik.“ Ker te slike nastanejo ob različni poti svetlobe, do Zemlje prispejo z zamikom. Pri supernovah, ki svetijo več mesecev, to pomeni, da lahko opazimo isti dogodek na različnih časovnih stopnjah eksplozije.
Ta zamik je neposredno povezan s hitrostjo širjenja vesolja – in prav to odpira vrata novim meritvam temne energije.
Kaj lahko ena supernova pove o širjenju vesolja
Dr. Perley pojasnjuje, da je ključna prav časovna razlika med posameznimi lečenimi slikami. Ekipa, ki sodeluje s Caltechom, Univerzo v Stockholmu in drugimi mednarodnimi observatoriji, načrtuje natančna merjenja teh zamikov. S tem želijo določiti hitrost širjenja vesolja na način, ki je neodvisen od tradicionalnih tehnik.
„Nekatere metode, ki temeljijo na popožarnih sijih velikega poka, dajejo eno vrednost Hubblove konstante, opazovanja bližnjih galaksij pa drugo,“ navaja Perley. Razlike v izračunih so v znanosti postale znane kot Hubblova napetost. „Če so naše meritve pravilne, bi lahko pomagale razrešiti to nesoglasje.“
Zvezdni dogodek, ki ga je opazoval ves svet
Supernova je bila tako svetla, da so jo najprej zaznali celo srednje veliki teleskopi. Med prvimi so jo opazili:
- Zwicky Transient Facility v Kaliforniji,
- Liverpool Telescope na La Palmi,
- kasneje pa še Keckovi teleskopi na Havajih, Hubble in James Webb.
Univerza Liverpool John Moores navaja, da je prav Liverpool Telescope prvi zagotovil ključne podatke, ki so potrdili, da gre za gravitacijsko lečni pojav. Wise poudarja: „Kolegi v Stockholmu so supernovo najprej opazili, mi pa smo ugotovili, da je bila svetloba ukrivljena v več slik. Ko smo to enkrat videli, je bilo jasno, da gre za dogodek izjemnega pomena.
Foto: Vecteezy
![Lancia in Eberhard & Co. prek izbranih ekskluzivnih prodajalcev predstavljata omejeno izdajo ure [Foto: Lancia, Stellantis mediaz]](https://i0.wp.com/portal24.si/wp-content/uploads/2025/12/LanciaHF-ThecollectibletimepiececelebratingLanciassportingheritage-scaled.jpg?fit=300%2C246&ssl=1)
