[STA] – Agencija za varnost prometa (AVP) in Zavod Vozim sta pozvala k umiku zakona o konoplji za omejeno osebno rabo in opozorili, da je vožnja pod vplivom psihoaktivnih snovi resna grožnja za prometno varnost. Strokovna javnost zagovarja ničelno toleranco do prisotnosti THC in drugih drog pri voznikih, so povedali na današnjem dogodku AVP.
AVP in Zavod Vozim sta z domačimi in tujimi strokovnjaki s področja prometne varnosti, zdravstva in mladinske politike na današnjem dogodku predstavila argumente za umik predloga zakona.
Direktor Zavoda Vozim David Razboršek je poudaril, da je predlog zakona zgrešen in neodgovoren, saj krši mednarodne obveznosti, izključuje stroko ter ustvarja tveganja za zdravje in promet. Po njegovih besedah je namesto legalizacije potreben celovit javno-zdravstveni pristop, usmerjen v krepitev pomoči uporabnikom po vzoru modelov iz tujine. Razboršek dodaja, da morajo biti odločitve strokovne in ne politične.
Po podatkih policije se je do 20. oktobra letos zgodilo 55 prometnih nesreč, ki so jih povzročili vozniki pod vplivom prepovedanih drog, v katerih so umrli štirje ljudje, deset jih je bilo huje, 16 pa lažje telesno, je povedala vodja sektorja za razvoj, preventivo in vzgojo v cestnem prometu na AVP Saša Kuhar.
Po besedah vodja sektorja prometne policije na GPU Ivana Kapuna beležijo skoraj 30 odstotkov več udeležencev cestnega prometa, ki so vozili pod vplivom THC in so jih ustavili pri policijski kontroli, in vsaj petodstotno rast takšnih udeležencev cestnega prometa, ki so bili udeleženi v prometnih nesrečah.
Pri THC ni znanstveno potrjene meje, pod katero bi bil vpliv na vožnjo zanemarljiv, je poudarila v. d. direktorice AVP Saša Jevšnik Kafol. Vsak organizem presnavlja konopljo različno, zato enaka koncentracija THC v krvi pri različnih posameznikih povzroča različen vpliv na zaznavanje in odzivanje v prometu.
“Prisotnost THC je nedvomno povezana z večjim tveganjem za prometne nesreče, tudi takšne s smrtnimi izidi. Povezava med nivojem THC v krvi, tveganjem za prometno nesrečo ni jasno opredeljena, ker ni jasne povezave med nivojem THC v krvi in vplivom na psihofizične zmožnosti posameznika,” je poudarila vodja centra za medicino dela in prometa Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana Andrea Margan.
‘Uporaba konoplje dokazano zmanjšuje psihofizične sposobnosti za vožnjo’
Vendar uporaba konoplje po njenih besedah dokazano zmanjšuje psihofizične sposobnosti za vožnjo, povečana dostopnost pa se odraža v porastu števila prometnih nezgod, tudi nezgod s smrtnim izidom. Tveganje za prometno nezgodo je pri vožnji pod vplivom THC od dva do štirikrat večje kot pri drugih voznikih.
Val Stankovič Pangerc iz Mladinske zveze Brez izgovora je poudaril, da po raziskavi Mladine iz leta 2020 v Sloveniji 15 odstotkov mladih med 15. in 29. letom uporablja tobak, alkohol in druge droge za lajšanje čustvenih stisk, stresa in nelagodnih občutkov. Poudaril je tudi, da je sprememba zakona nepremišljena in lahko zelo napačno vpliva na odnos do konoplje za osebno rabo med mladimi, ker z naglico in nepremišljenostjo omogoča in sporoča napačne stvari.
Na ministrstvu za infrastrukturo menijo, da veljavna ureditev v zakonu o pravilih cestnega prometa in zakonu o voznikih, torej prepoved vožnje pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih snovi ter njihovih presnovkov, predstavlja ustavno dopusten in sorazmeren ukrep, ki varuje vse udeležence v cestnem prometu in pozitivno vpliva na njihovo varnost.
Ugotovitve iz Združenih držav Amerike in Kanade po zakonodajnih spremembah so mešane, vendar nakazujejo negativen vpliv na prometno varnost. Raziskave tudi kažejo, da se upočasni reakcijski čas, zoži pozornost in poveča tveganje za nesrečo tudi do 200 odstotkov.
Foto: Pexels
